Gospodarska zbornica Slovenije je aprila 2026 izvedla anketo med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih gospodarskih panog. Vzorčna podjetja skupaj ustvarijo 8,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 6 odstotkov celotnih prihodkov vseh slovenskih družb, zaposlujejo 24.000 ljudi in prispevajo 3 odstotke slovenskega BDP. Rezultati kažejo, da zalivska kriza ni več tveganje v poslovnih načrtih, temveč dejanska operativna motnja.
V zadnjih 30 dneh je zamude pri dobavah zaznalo 41 odstotkov anketiranih podjetij. Dodatnih 18 odstotkov poroča o delni nedostopnosti surovin ali polizdelkov, 8 odstotkov pa o popolni nedostopnosti določenih materialov. Skupaj to pomeni, da več kot 60 odstotkov podjetij beleži operativne motnje. Za polovico anketiranih podjetij poslovanje postane resno ogroženo že pri zamudah, krajših od enega meseca. Povprečna zamuda pri prizadetih podjetjih traja od enega do štirih tednov pri 47 odstotkih, do enega tedna pri 38 odstotkih in od enega do treh mesecev pri 13 odstotkih podjetij.
Stroški rastejo, cen ni mogoče dvigniti
Cenovni pritisk je pri vseh ključnih vhodnih kategorijah že uresničen ali napovedan. Energenti beležijo pritisk na cene pri 86 odstotkih anketiranih podjetij, transportne storitve pri 78 odstotkih, petrokemični proizvodi, kamor spadajo guma, plastika in umetna gnojila, pri 52 odstotkih. Pri 63 odstotkih podjetij so bile podražitve s strani tujih dobaviteljev že izvedene, pri preostalih 38 odstotkih so napovedane.
Podražitve so v posameznih kategorijah izjemno visoke. Energenti so se po oceni anketiranih podjetij podražili za več kot 20 odstotkov pri 35 odstotkih podjetij, pri čemer so nihanja označena kot zelo nestanovitna. Transportne storitve so se podražile za 5 do 20 odstotkov pri 85 odstotkih anketiranih, gnojila pa za več kot 20 odstotkov pri 67 odstotkih podjetij, ki jih uporabljajo.
Višjih stroškov podjetja v veliki večini ne morejo prevaliti na kupce. Le 16 odstotkov anketiranih podjetij stroške prenaša v celoti v prodajne cene. 64 odstotkov jih prenaša le delno, 12 odstotkov se za prenos še odloča, 9 odstotkov pa stroškov sploh ne bo moglo prenesti. Glavni razlogi so konkurenčni pritiski na trgu pri 83 odstotkih podjetij, pritisk kupcev pri 69 odstotkih in dolgoročne pogodbe s fiksnimi cenami pri 49 odstotkih.
Posledica je neposreden pritisk na marže. Kljub vhodnim podražitvam, ki pogosto presegajo 20 odstotkov, anketirana podjetja pričakujejo, da bodo njihove izhodne cene zrasle zmerno. Najverjetnejša splošna podražitev končnih izdelkov in storitev bo po projekcijah med 7 in 9 odstotki.
Foto: GZS
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, je na novinarski konferenci povedal: “Kar 86 podjetij zaznava močan pritisk na cene energentov, 78 jih zagotavlja transportne storitve, več kot polovica pa tudi na petrokemične izdelke. Pri večini podjetij so bile podražitve s strani dobaviteljev že uresničene ali pa so napovedane, kar pomeni, da je cenovni šok že vgrajen v nabavnih pogojih.”
Investicije se zamikajo, zaposlovanje upočasnjuje
Podjetja se na razmere odzivajo s kombinacijo taktičnih in strukturnih ukrepov. 71 odstotkov jih je spremenilo cenike, 57 odstotkov išče alternativne dobavitelje, 33 odstotkov preusmerja transportne poti. Na finančni strani 48 odstotkov podjetij zamika ključne investicije, 36 odstotkov načrtuje nižjo rast plač, 33 odstotkov povečuje zaloge, 31 odstotkov zmanjšuje zaposlovanje in 26 odstotkov zmanjšuje obseg proizvodnje.
Zamikanje investicij pri skoraj polovici anketiranih podjetij je podatek z dolgoročnimi posledicami. Investicije v opremo, digitalizacijo in razvoj, ki se zamikajo danes, zmanjšujejo produktivnost in konkurenčnost v letih 2027 in 2028, ko bodo učinki krize v tekoči statistiki morda že manj vidni.
V prihodnjih 6 do 12 mesecih podjetja kot največja tveganja izpostavljajo izgubro konkurenčnosti, nadaljnje stroškovne pritiske, možnost zastojev v proizvodnji in likvidnostne izzive. Od države pričakujejo regulativno razbremenitev, večjo predvidljivost poslovnega okolja in boljše informacije o razmerah.
Hormuška ožina ozko grlo slovenskega izvoza
45 odstotkov anketiranih podjetij navaja daljše dobavne roke iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini kot primarni vzrok motenj. 26 odstotkov podjetij prejema blago, ki mora fizično prečkati Hormuško ožino, 13 odstotkov pa nabavlja izdelke, ki so narejeni na Bližnjem vzhodu. Dodatnih 36 odstotkov poroča o kombinaciji različnih dejavnikov, ki vključujejo zaprtje zračnega prostora, zamude v prekrcajnih lukah in omejitve ladijskih in letalskih povezav.
Hormuška ožina je ena najpomembnejših logističnih točk na svetu. Skozi njo poteka po ocenah okoli 20 odstotkov svetovne dobave nafte in zemeljskega plina ter velik del kontejnerskega prometa med Azijo in Evropo. Slovenija nima neposrednega dostopa do morja in nima ladjarske infrastrukture, ki bi ji omogočila hitro preusmeritev dobavnih poti. Odvisna je od kombinacije koprskega pristanišča, severnojadranske poti prek Trsta in Reke ter kopenskega transporta iz zahodnoevropskih pristanišč.
Ko se dobavni roki iz Azije podaljšajo za dva do štiri tedne, to za slovenskega proizvajalca pomeni višje stroške skladiščenja, tveganje prekinitve proizvodnje ob izčrpanju zalog in pritisk na denarni tok, ker je kapital dlje časa vezan v blagu v tranzitu. Za podjetja z vitko zalogo, ki so v zadnjih letih optimizirala zaloge na minimum, je ta pritisk posebej izrazit.
Foto: GZS
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je pozvala k takojšnjemu ukrepanju na državni ravni: “Slovenija čim prej potrebuje operativno, stabilno in razvojno vlado, ki bo pripravila celovit sveženj ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.” GZS je predlagala pripravo Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035 kot izhodišče za sistemski odziv.
Na kratkoročni ravni GZS poziva k čimprejšnjemu izvajanju zakona o vzpodbujanju konkurenčnosti elektroenergetsko intenzivnih podjetij, ki predvideva 30 milijonov evrov letno za znižanje stroškov električne energije. Vlada je potrdila, da bo do konca maja sprejeto tudi podaljšanje znižanih stopenj prispevkov za obnovljive vire energije in dajatve CO2 na goriva za energetsko intenzivna podjetja. GZS pozdravlja nov evropski okvir državne pomoči METSAF, ki je nastal kot posledica iranskega konflikta in širi obseg dovoljene državne pomoči nad dosedanje meje okvira CISAF.
