Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je na včerajšnjem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju napovedal takojšnjo mobilizacijo kmetijske rezerve EU za pomoč kmetom, ki jih je prizadelo podraženje gnojil. V krizni rezervi je 200 milijonov evrov, komisar pa namerava ta znesek vsaj podvojiti. Predlog bo predstavljen 10. junija skupaj s proračunskim predlogom za leto 2027.
Slovenija je na zasedanju podprla ukrepe. Ministrica Mateja Čalušić je zahtevala usklajeno ukrepanje na ravni EU brez dodatnih administrativnih bremen za kmete.
Hormuška ožina je zaprta tri mesece. V normalnih razmerah skozi njo poteka tretjina vsega svetovnega pomorskega prevoza gnojil. Cene dušikovih gnojil v Evropi so 70 odstotkov nad povprečjem leta 2024. Cena sečnine, najpomembnejšega gnojila te vrste, je v aprilu presegla 850 dolarjev za tono, 80 odstotkov več kot pred izbruhom konflikta.
Neposredni uvoz gnojil iz Bližnjega vzhoda v EU je majhen, le 2 do 3 odstotke celote. Toda zemeljski plin, ki je osnovna surovina za proizvodnjo dušikovih gnojil, se je podražil skupaj z nafto. Evropska gnojila so dražja ne glede na poreklo. Po izbruhu ukrajinske krize leta 2022 je več evropskih tovarn gnojil začasno ustavilo proizvodnjo, nekatere tudi v letošnjem letu.
Slovenija lastne proizvodnje dušikovih gnojil nima. Nekdanja Tovarna dušika Ruše že leta ne proizvaja. Po ocenah predsednika uprave hrvaške Petrokemije Davorja Žmegača eno samo podjetje v Kutini pokriva 70 odstotkov slovenskih potreb. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je že februarja opozorila, da zaloge gnojil pokrivajo le 45 do 50 odstotkov potreb za letino 2026. Uvoz dušikovih gnojil v EU je januarja 2026 znašal le 179.877 ton, več kot 80 odstotkov manj kot januarja 2025.
K padcu uvoza ni prispevala le iranska kriza. Del zloma gre na račun evropskega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki od uvoznikov gnojil zahteva nakup emisijskih certifikatov. KGZS je februarja od vlade zahteval začasno zadržanje CBAM za gnojila, interventne ukrepe in krizno koordinacijo. Sektor poljščin se že tretje leto zapored sooča z negativnimi maržami. Gnojila predstavljajo med 15 in 30 odstotkov vseh vhodnih stroškov kmetijske pridelave.
Predlog za okrepitev kmetijske rezerve bo po Hansenovih besedah predstavljen 10. junija. Kmetijska sezona v Sloveniji se do takrat ne bo ustavila.
