S&P ohranja Sloveniji AA ob 3,5-odstotnem primanjkljaju

Bonitetna hiša Standard & Poor’s (S&P) je Sloveniji potrdila oceno AA s stabilnimi obeti in za letos napovedala realno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v višini skoraj štirih odstotkov. Po navedbah Ministrstva za finance, ki je odločitev objavilo 26. septembra, je agencija izpostavila predvsem odporno domače povpraševanje in fiskalne rezerve, ki blažijo vpliv predvidenih proračunskih primanjkljajev. AA je tretja najvišja ocena na lestvici S&P. Agencija je Slovenijo na to raven dvignila junija 2025 z AA-, marca letos pa je oceno že enkrat potrdila.

Slovensko gospodarstvo je po oceni agencije v prvi polovici leta pokazalo izjemno odpornost na negativne vplive konflikta na Bližnjem vzhodu in nihanja svetovnih cen energije. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bil BDP v prvem polletju medletno realno večji za 4,1 odstotka, v drugem četrtletju pa za 5,0 odstotka. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj, objavljeni 10. septembra, letošnjo rast ocenil na 3,8 odstotka, potem ko je spomladi pričakoval 2,0 odstotka. Bonitetna hiša Fitch Ratings je ob potrditvi ocene A+, ki jo je ministrstvo objavilo 11. septembra, napoved letošnje rasti zvišala z 2,4 na 3,7 odstotka. Evropska komisija je v spomladanski napovedi maja za Slovenijo predvidela 1,9-odstotno rast.

Kot ključno prednost je agencija S&P po navedbah ministrstva izpostavila stalne presežke na tekočem računu plačilne bilance od leta 2013, ki so okrepili mednarodni investicijski položaj države. Po analizi UMAR se je presežek leta 2022 ob izrazitih nihanjih cen surovin in poslabšanih pogojih menjave prevesil v primanjkljaj, leta 2023 pa je Slovenija znova beležila presežek. Banka Slovenije je v Pregledu makroekonomskih gibanj za september zapisala, da je enoletni presežek tekočega računa dosegel 3,6 odstotka BDP. K presežku je prispevala izključno storitvena menjava, blagovna pa je znova izkazala primanjkljaj.

UMAR del letošnje rasti pripisuje dejavnikom enkratne narave, zlasti pospešku občinskih investicij pred lokalnimi volitvami in zaključevanju projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost ter drugega tira. Učinek teh dejavnikov bo po oceni urada postopoma slabel. Rast naj bi se po napovedi UMAR leta 2027 znižala na 2,5 odstotka, leta 2028 pa na 2,3 odstotka.

Primanjkljaj sektorja država je po podatkih SURS lani znašal 2,5 odstotka BDP. V prvem četrtletju letos je dosegel 607 milijonov evrov ali 3,5 odstotka BDP, v enakem četrtletju lani pa 468 milijonov evrov. Evropska komisija je v spomladanski napovedi za letos predvidela primanjkljaj sektorja država v višini 3,3 odstotka BDP, za leto 2027 pa 3,5 odstotka. Obe napovedi presegata referenčno vrednost treh odstotkov BDP iz evropskih fiskalnih pravil. Vlada je 10. septembra določila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, po katerem bo primanjkljaj znašal 2,2 milijarde evrov ali 2,9 odstotka BDP. Državni proračun je le del sektorja država, ki po metodologiji SURS zajema še lokalno raven in sklade socialne varnosti.

Agencija S&P Slovenijo ocenjuje najviše med tremi velikimi bonitetnimi hišami, za dve stopnji nad oceno A+ agencije Fitch in za tri stopnje nad oceno A2 agencije Moody’s, ki je Slovenijo februarja letos dvignila z A3. Oceno bi agencija S&P po navedbah ministrstva lahko zvišala ob izboljšanju fiskalnega stanja ali doslednem preseganju dolgoročnih napovedi gospodarske rasti, poslabšanje fiskalnega stanja in gospodarske rasti pa bi vodilo v znižanje. Konsolidirani bruto dolg države je konec prvega četrtletja po podatkih SURS znašal 46.315 milijonov evrov ali 64,8 odstotka BDP, za devet milijonov evrov manj kot konec leta 2025.