Delodajalci z več kot desetimi zaposlenimi, ki nimajo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, morajo do 1. januarja 2028 opraviti pogajanja o njegovi vzpostavitvi. Za delodajalca, ki tega ne stori, zakon ne predvideva globe.
Obveznost je s 1. januarjem 2026 uvedla novela ZPIZ-2O (Uradni list RS, št. 90/2025) z novim 239.a členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Velja za delodajalce, ki so imeli na ta dan več kot deset zaposlenih, in za tiste, ki bodo ta prag dosegli pozneje, z dveletnim rokom od izpolnitve pogoja. Zakon dopušča, da se pogajanja končajo brez dogovora o pokojninskem načrtu. Delodajalec in predstavniki zaposlenih v takem primeru podpišejo izjavo, da do dogovora ni prišlo, in jo pošljejo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
Po 380. členu zakona se z globo od 1.500 do 5.000 evrov kaznuje le delodajalec, ki zaposlenim ne omogoči vključitve v že oblikovani pokojninski načrt pod enakimi pogoji ali ne poravna vplačil v poklicno zavarovanje. Nove obveznosti iz 239.a člena med prekrški ni.
| NOVA OBVEZNOST DELODAJALCEV PRI KOLEKTIVNEM DODATNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU | |
|---|---|
| Postavka | Podatek |
| Pravna podlaga | 239.a člen ZPIZ-2 (novela ZPIZ-2O, Uradni list RS, št. 90/2025) |
| Začetek veljavnosti | 1. januar 2026 |
| Zavezanci | delodajalci z več kot 10 zaposlenimi brez kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja |
| Rok za izvedbo | do 1. januarja 2028 (oz. 2 leti od izpolnitve pogoja) |
| Vsebina obveznosti | izvedba pogajanj, ne sklenitev zavarovanja |
| Če dogovora ni | izjava, poslana Inšpektoratu RS za delo |
| Globa za neizvedbo | ni predvidena |
| Vključeni v dodatno zavarovanje (dec. 2025) | 640.821 oz. 64,44 % |
| Kolektivna oblika (delež zaposlenih) | pribl. 60 % |
| Najnižja letna premija (2026) | 432,61 € oz. 36,05 € na mesec |
| Lider.si | Vir: ZPIZ-2, Uradni list RS, MDDSZ, Triglav pokojninska družba | |
Odvetniška pisarna PFP v analizi Eve Bardutzky in Jerneja Jeraja ocenjuje, da ima nova ureditev omejen vsebinski učinek. Delodajalec obveznost izpolni že z udeležbo v pogajanjih, brez dejanske namere o financiranju zavarovanja. Po njuni oceni zaposleni ne pridobijo novih pravic niti dostopa do kolektivnega zavarovanja.
Po podatkih ministrstva za delo je bilo decembra 2025 v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 640.821 zavarovancev oziroma 64,44 odstotka vseh 994.518 zavarovancev obveznega zavarovanja. V Triglav, pokojninski družbi, ocenjujejo, da je v kolektivno obliko vključenih približno 60 odstotkov zaposlenih. Zunaj drugega stebra ostaja okrog 40 odstotkov zaposlenih.
Socialni partnerji, ki so reformo podpisali, ureditev zagovarjajo. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije poudarjajo, da je prostovoljnost kolektivnega zavarovanja ostala zavestna odločitev pogajanj in da morajo delodajalci po novem to možnost vsaj predstaviti ter preveriti interes zaposlenih. Razvoj drugega stebra enkrat letno obravnava Ekonomsko-socialni svet. Vplačane premije delodajalcem znižujejo osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in niso obremenjene s prispevki, kolektivno zavarovanje pa številni delodajalci predstavljajo kot prednost pri iskanju kadra.
Najnižja letna premija kolektivnega zavarovanja za leto 2026 znaša 432,61 evra oziroma 36,05 evra na mesec.
