Evropska gospodinjstva varčujejo zelo različno, največ na Švedskem in Madžarskem, najmanj pa v Grčiji, ki je edina država v Evropi z negativno stopnjo varčevanja. Po podatkih OECD so se stopnje neto varčevanja v letih 2024 in 2025 gibale od –9,3 % v Grčiji do 14,7 % na Švedskem in Madžarskem, medtem ko je povprečje EU znašalo 8,1 %, poroča Euronews Srbija. V Sloveniji pa je, po podatkih Banke Slovenije, stopnja varčevanja gospodinjstev v letu 2025 znašala 15,3 % razpoložljivega dohodka.
Med državami nad evropskim povprečjem so Češka (13,7 %), Francija (12,8 %), Nemčija (10,3 %), Nizozemska (10,2 %), Španija (9,2 %) in Irska (9 %).
Na drugi strani lestvice sta med večjimi evropskimi gospodarstvi Velika Britanija (4,7 %) in Italija (3,2 %). Nizke stopnje beležijo tudi na Slovaškem (2 %), v Estoniji (3 %), na Portugalskem (3,4 %) in v Litvi (3,8 %).
Posebna primera sta Latvija in Grčija. Latvijska gospodinjstva porabijo skoraj ves dohodek, zato je stopnja varčevanja tam ničodstotna, medtem ko Grki že več let porabijo več, kot zaslužijo, in tako prispevajo k negativni stopnji varčevanja (–9,3 %).
Rekordno nizko stopnjo varčevanja so v Grčiji zabeležili med dolžniško krizo leta 2013, ko je padla na rekordnih –16,5 %. Po kratkem izboljšanju leta 2021 je leta 2022 ponovno padla, na –12,2 %. Po podatkih Eurostata, ki jih navaja vir, je bil leta 2024 povprečni prilagojeni bruto razpoložljivi dohodek na prebivalca v Grčiji več kot 20 % pod povprečjem EU.
“Izračunavanje stopnje varčevanja gospodinjstev je zelo zapleteno, primerjave med državami pa še zahtevnejše,” besede profesorja Michaela Haliassosa z Goethe University Frankfurt navaja Euronews Srbija.
Po njegovih besedah je tako razpoložljivi dohodek kot potrošnjo gospodinjstev težko natančno izmeriti zaradi netočnih ali celo neprijavljenih podatkov. Poleg tega je težava tudi v metodologiji, ki se razlikuje v različnih državah.
Raziskovalca Charles Yuji Horioka in Luigi Ventura v raziskavi, objavljeni v National Bureau of Economic Research (2025), ugotavljata, da Evropejci varčujejo predvsem zaradi finančne varnosti in priprave na upokojitev. Pri tem prebivalci držav z bolj radodarnimi pokojninskimi sistemi in močnejšim javnim zdravstvom običajno varčujejo manj, saj večji del socialne varnosti zagotavlja država, še poroča vir.
Preberite tudi:
