Vlada je v četrtek sprejela nabor ukrepov, s katerimi naj bi v proračunu privarčevala 370 milijonov evrov. Finančni minister Klemen Boštjančič pravi, da bo s tem primanjkljaj padel s 3,4 na 2,9 odstotka BDP. Toda tretjina tega zneska ni rez v porabo. Je davek, ki so ga podjetja že plačala, ministrstvo pa ga ob pripravi proračuna ni predvidelo.
Od 370 milijonov jih 120 odpade na dodatne prihodke od davka na dohodke pravnih oseb. Boštjančič je to utemeljil z dobrim gospodarskim poslovanjem v letu 2025. Teh 120 milijonov ministrstvo zdaj šteje med varčevalne ukrepe, čeprav ne gre za noben rez. Dejanskih prihrankov je 250 milijonov.
Od teh bo 100 prišlo z rezom pri obrambi. Preostanih 150 si razdelijo ministrstva in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Boštjančič je zatrdil, da ne gre za linearno rezanje porabe ali razgradnjo socialne države.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun že tedne opozarja, da se Slovenija oddaljuje od ciljev vzdržnosti javnih financ. Primanjkljaj se je lani skoraj potrojil, z 0,9 na 2,5 odstotka BDP. Plačna reforma v javnem sektorju je bila dražja od napovedi, vlada je uvedla zimski regres, socialna nadomestila so zrasla za okoli 10 odstotkov. Stroški dela v javnem sektorju so se lani povečali za skoraj 15 odstotkov. Po oceni fiskalnega sveta bi se kumulativno odstopanje rasti izdatkov od fiskalnih zavez do leta 2028 lahko podvojilo.
Na prvi Boštjančičev poziv k varčevanju se je odzvalo deset ministrstev in ZZZS. Skupaj so ponudili 85 milijonov prihrankov. Minister je rekel, da je to premalo, in jih pozval še enkrat.
Rez 100 milijonov pri obrambi zadeva Slovenijo sredi iranske krize, ko se nafta Brent giblje okoli 106 dolarjev za sod. Cilj NATO zavezništva je 2 odstotka BDP za obrambo.
Preberite več:
Na proračunski položaj vpliva tudi interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je prejšnji teden sprejel državni zbor s 47 glasovi za in 35 proti. Predlagatelji iz strank NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca pravijo, da zakon naslavlja energetsko krizo in razbremenjuje gospodarstvo z nižjim DDV na osnovna živila in del energentov. Po oceni fiskalnega sveta bi zakon proračun obremenil za približno 900 milijonov evrov letno, za več kot odstotno točko BDP. Kračun ocenjuje, da bi to Slovenijo v nekaj mesecih pripeljalo v območje presežnega primanjkljaja. Po izračunih ministrstva za finance bi izpad prihodkov znašal skoraj milijardo evrov letno.
Boštjančič je po seji povedal, da javne finance pušča pod tremi odstotki primanjkljaja, z javnim dolgom 65,7 odstotka BDP. Dokončne prerazporeditve bo vlada potrdila naslednji četrtek.
