Pridelek koruze bo na prodnatih tleh ponekod manjši za 80 do 90 odstotkov, na Krškem in Mengeškem polju pa pridelka praktično ni, je na novinarski konferenci Agencije Republike Slovenije za okolje ocenil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Pri žitih je po njegovi oceni izpad med 30 in 50 odstotki, drugod pri koruzi pa bo padec blizu 50 odstotkov glede na običajno pridelavo. Nekateri pridelovalci koruze so spravilo že začeli, da bi rešili vsaj del pridelka.
Po Podgorškovih besedah na delu travnikov letos odkosov sploh ni bilo, prvi spomladanski sušni val pa je zmanjšal zaloge krme. V trajnih nasadih zbornica ugotavlja prisilno dozorevanje plodov, tudi pri vinski trti in jagodah, pri hruškah na prodnatih tleh brez namakanja pa odpadanje listja. Agrometeorologinja Andreja Sušnik z agencije je na isti konferenci opozorila, da je sušomer 6. avgusta pokazal izjemne sušne razmere v večini slovenskih regij.
Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec je v sporočilu ministrstva 7. avgusta opozorila, da „ostajata nezavarovani še približno dve tretjini kmetijskih zemljišč”. Pri hmelju je bilo v letih 2024 in 2025 zavarovanih skoraj 90 odstotkov površin. Delež zavarovanih površin je pri žitih 34-odstoten, pri intenzivnih sadovnjakih približno 22-odstoten in pri vinogradih 21-odstoten. Pri travinju, ki pokriva več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, je zavarovanih manj kot pet odstotkov površin.
Vlada je konec junija sprejela programa odprave posledic lanske suše in pozebe. Uradna ocena škode zaradi suše leta 2025 znaša 42,3 milijona evrov, država pa je zanjo iz sklada proračunske rezerve za naravne nesreče namenila 8,4 milijona evrov. Državna pomoč dosega 19,9 odstotka uradno ocenjene škode. Delež je izračunan kot razmerje med zneskom programa in uradno oceno škode.
Suša je leta 2025 prizadela 4.354 oškodovancev v 126 občinah in 36.948 hektarjev kmetijskih površin. Ministrstvo za kmetijstvo je konec julija sporočilo, da so prva izplačila predvidena avgusta letos, več kot leto dni po lanski suši. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja preverja izpolnjevanje pogojev upravičencev, ministrstvo pa zaključuje priglasitev sheme državnih pomoči. Pri lanski pozebi je uradna ocena škode skoraj 35,2 milijona evrov, država pa je zanjo zagotovila 4,5 milijona evrov in dodatnih 360.000 evrov za upravičence s stoodstotno škodo.
Na ministrstvu opozarjajo, da se zavarovanost postopoma izboljšuje in da država sofinancira do 70 odstotkov zavarovalne premije, kar je najvišja dovoljena stopnja po evropskih pravilih. Pri poljščinah, kot so pšenica, koruza in oljna repica, zavarovani obseg presega 80.000 hektarjev. Kmetijskim gospodarstvom brez zavarovanja se državna pomoč za zavarovljiva tveganja zniža za polovico. Nizko zavarovanost travinja na ministrstvu pripisujejo nižji vrednosti pridelka na hektar in finančnim omejitvam manjših kmetijskih gospodarstev.
Podgoršek pričakuje dodatno generacijo smrekovega lubadarja, oslabljena smreka pa se mu bo zaradi pomanjkanja vode težje upirala. Po njegovih besedah se s količino in temperaturo vode spopadajo tudi sladkovodne ribogojnice, krmljenje pa je ponekod ustavljeno. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj si bo posledice suše na kmetijskih površinah v okolici Ljubljane in na Gorenjskem ogledal 13. avgusta.
