Tržaško pristanišče je v prvem polletju 2026 pretovorilo 29,5 milijona ton blaga, 2,74 odstotka več kot v enakem obdobju lani, rast pa je slonela predvsem na surovi nafti, kažejo podatki pristaniške uprave za vzhodni Jadran. Tekoči tovori so se povečali za pet odstotkov na 20,76 milijona ton. Pristanišče s tem po navedbah uprave utrjuje vlogo glavne oskrbovalne točke z energenti za srednjo in vzhodno Evropo. Ro-ro promet je zrasel za 5,37 odstotka na 163.752 enot, Turčija pa ostaja prvi pomorski partner Italije po količini blaga, prepeljanega po morju.
Pretovor kontejnerjev se je zmanjšal za 3,97 odstotka na 367.428 enot TEU. Italijanski pomorski portal Shipmag padec pripisuje preureditvi ladijskih mrež v severnem Jadranu po razpadu zavezništva med družbama MSC in Maersk. Danski ladjar je pretovarjanje preselil v novi terminal na Reki. Železniški promet se je s 3.726 vlaki zmanjšal za 8,29 odstotka, kot razloga pa uprava navaja manj kontejnerjev in gradbišča na srednjeevropskem omrežju. Köln je s 34-odstotno rastjo prehitel Budimpešto na vrhu železniških destinacij pristanišča. Povezave z Madžarsko so se okrepile za 10,7 odstotka, z Luksemburgom pa za 15 odstotkov.
Po skoraj 20-odstotnem zdrsu v letu 2025 letošnji manjši padec kontejnerjev po oceni uprave pomeni prvi znak stabilizacije na še vedno zelo selektivnem trgu. V bližnjem Tržiču (Monfalcone), ki spada pod isto pristaniško upravo, je promet v enakem obdobju upadel za 24,9 odstotka.
