Trump napoveduje ameriško ozemlje v Hormuzu, skozi ožino pluje 13 ladij na dan namesto 130

Foto: REUTERS/Stringer

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek napovedal, da bo Hormuško ožino po porazu Irana razglasil za ozemlje Združenih držav, skoznjo pa je ta teden plulo približno 13 ladij na dan, desetkrat manj kot pred vojno. Petdnevno povprečje prehodov do torka izhaja iz podatkov analitične hiše Kpler in je najnižje od 12. maja. Pred ameriškim in izraelskim napadom na Iran 28. februarja je skozi ožino dnevno plulo okoli 130 plovil.

Trump je to izjavil na shodu za predstavnike organov pregona na policijski akademiji okrožja Nassau v Garden Cityju, poročata Al Jazeera in ABC News. Ameriško pomorsko blokado je opisal kot zid iz jekla in dodal, da brez ameriškega dovoljenja skozi ožino ne pride nobena ladja.

Najožji del ožine meri 39 kilometrov, plovna koridorja za vplutje in izplutje pa potekata skozi omanske teritorialne vode. Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu za ožine, ki povezujejo dva dela odprtega morja, določa režim tranzitnega prehoda, ki ga obalne države ne morejo ukiniti.

Hormuška ožina pred vojno in sredi avgusta 2026
Promet, cene in rezerve — ključni kazalniki
KazalnikPred vojnoSredina avgusta 2026Sprememba
Ladijski promet skozi ožino (ladij na dan)13013-90 %
Nafta brent (dolarjev za sod)okoli 7288,52+23 %
Vojna premija za prehod ožine (delež vrednosti trupa)0,25 %7,5 do 10 %30- do 40-krat več
Ameriške strateške naftne rezerve (milijonov sodov)415298,7-28 %
Lider.si | Vir: Kpler, ICE, Marsh, ameriško ministrstvo za energijo. Predvojna raven je 27. februar 2026, cena nafte je zaokrožena na cel dolar. Barve označujejo premik v breme potrošnika.

Iranski namestnik zunanjega ministra za pravne in mednarodne zadeve Kazem Garibabadi je v odzivu na družbenih omrežjih zapisal, da ožine ni mogoče prevzeti niti z objavo niti z letalonosilko niti z odlokom niti z volilnim govorom. Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je pretekli konec tedna objavil pogoje za odprtje ožine, med njimi ustavitev ameriške pomorske blokade, odpravo sankcij, umik ameriških vojakov iz regije in vojno odškodnino.

Nafta brent je v petek končala pri 88,52 dolarja za sod, 1,7 odstotka višje kot dan prej, ameriška WTI pa pri 82,40 dolarja. Tedenska rast obeh referenčnih cen presega pet odstotkov. Rast je sledila napovedi ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta o ukrepih gospodarske izolacije Irana in izjavi obrambnega ministra Peteja Hegsetha, da lahko ameriška mornarica blokado iranskih pristanišč vzdržuje nedoločen čas. Blokada iranskih pristanišč velja od 13. aprila.

V ožini sta bili v četrtek zvečer napadeni dve plovili abudabijske naftne družbe ADNOC, poškodovanih pa ni bilo. Zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov je napad označilo za kršitev resolucije 2817 Varnostnega sveta Združenih narodov in za piratstvo Revolucionarne garde. Družba ADNOC je 8. avgusta sporočila, da je bilo od začetka vojne napadenih 15 njenih plovil. En član posadke je umrl, 20 mornarjev pa je bilo ranjenih.

Vojna premija za prehod ožine znaša 7,5 do 10 odstotkov vrednosti trupa, je konec julija za specializirano agencijo Platts povedal Marcus Baker, globalni vodja pomorskega in tovornega zavarovanja pri posredniški hiši Marsh. Pred vojno je premija znašala 0,25 odstotka, po navedenih odstotkih pa se strošek enega prehoda za tanker z zavarovano vrednostjo trupa 100 milijonov dolarjev dvigne s približno 250.000 dolarjev na 7,5 do 10 milijonov.

Ameriški minister za energijo Chris Wright je v torek navedel, da je izvoz nafte skozi ožino dosegel sedemdnevno povprečje skoraj devetih milijonov sodov na dan, in ocenil, da zasebne analitične hiše število prehodov podcenjujejo. Analitična hiša Windward je 14. avgusta poročala, da del plovil ožino prečka z izklopljenimi napravami za sledenje. Mednarodna agencija za energijo je napoved svetovnega povpraševanja po nafti za drugo polletje znižala za približno 550.000 sodov na dan. Opec je napoved rasti povpraševanja za leto 2026 znižal na 580.000 sodov na dan, četrtič zapored.

Letalonosilka Abraham Lincoln je po navedbah osrednjega poveljstva ameriške vojske Centcom na morju več kot 260 dni. Al Jazeera je v petek poročala, da proti Bližnjemu vzhodu pluje letalonosilka George Washington.

Trump je Američane pozval, naj sprejmejo nekoliko višje cene goriva, da Iran ne bi prišel do jedrskega orožja. Povprečna cena bencina v Združenih državah je 14. avgusta znašala 4,08 dolarja za galono, kaže podatek avtomobilskega kluba AAA. Anketa univerze Quinnipiac iz konca julija je pokazala, da 60 odstotkov ameriških volivcev nasprotuje vojaškemu posredovanju proti Iranu. Vmesne volitve v kongres so 3. novembra.

Ameriške strateške naftne rezerve so padle na 298,7 milijona sodov, kažejo podatki ministrstva za energijo, objavljeni 10. avgusta. Nižje so bile nazadnje v tednu, ki se je končal 28. januarja 1983, ko so znašale 298,379 milijona sodov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim