Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal pet predsedniških odločitev na podlagi Zakona o obrambni proizvodnji iz leta 1950, s katerimi je celotno fosilno energetsko verigo razglasil za vprašanje nacionalne varnosti. Ukrepi zveznemu ministrstvu za energijo omogočajo neposredno financiranje, nakupe in finančne garancije za pospešitev proizvodnje nafte, zemeljskega plina, premoga in nadgradnje električnega omrežja, poroča Bloomberg.
Poteza je odgovor na naraščajoče cene goriv in električne energije, ki jih poganja vojna v Iranu in motnje v Hormuški ožini, skozi katero je pred konfliktom potekala približno petina svetovnih tokov nafte. Tiskovni predstavnik Bele hiše je pojasnil, da bodo sredstva za izvedbo odlokov zagotovljena iz zakona One Big Beautiful Bill Act, ki ga je Kongres sprejel letos.
Zakon o obrambni proizvodnji (Defense Production Act) je zakon iz obdobja korejske vojne, ki predsedniku omogoča, da v kriznih razmerah pospeši industrijsko proizvodnjo brez običajnih regulatornih postopkov. Trump se je nanj skliceval že marca 2025, ko je z istim mehanizmom pospešil domačo proizvodnjo kritičnih mineralov, ter marca letos, ko je odobril ponovni zagon naftne platforme ob obali Kalifornije, navaja Washington Examiner.
Tokrat gre za bistveno obsežnejši paket. Pet odločitev pokriva celotno energetsko verigo: raziskovanje in proizvodnjo nafte ter rafiniranje, prenosna omrežja za zemeljski plin, predelavo in kapacitete za utekočinjeni zemeljski plin (LNG), dobavne verige za premog in bazno proizvodnjo elektrike ter infrastrukturo električnega omrežja, vključno s transformatorji in daljnovodi. Peti odlok razglaša razvoj, proizvodnjo in postavitev obsežne energetske infrastrukture za obrambno nujnost, kar vključuje tudi postopke pridobivanja dovoljenj in nakupa zemljišč.
V vseh petih odločitvah Trump opozarja na izjavo o nacionalni energetski izrednosti, ki jo je podpisal na prvi dan svojega drugega mandata, 20. januarja 2025. Takrat je ocenil, da “nezadostna proizvodnja, transport, rafiniranje in pridobivanje energije v Ameriki predstavljajo neobičajno in izredno grožnjo gospodarstvu, nacionalni varnosti in zunanji politiki države”, navaja Bela hiša.
Odloki zveznemu ministrstvu za energijo odpirajo široka pooblastila; neposredno lahko financira gradnjo cevovodov, LNG terminalov, rafinerij in elektrarn, podeljuje prednostne pogodbe za opremo ter zaobide okoljske preglede in regulatorne postopke, ki sicer trajajo leta. Po oceni portala World Oil bi to lahko znižalo ovire za nova vrtanja, zlasti pri skrilavcu, in okrepilo domačo proizvodnjo kot odgovor na nestabilnost svetovnih trgov.
Trump je isti dan podpisal tudi ločen predsedniški odlok o razširitvi vadbenih območij za lovska letala ameriškega vojnega letalstva v Idahu, Oregonu in Nevadi.
Združene države so sicer že zdaj največja proizvajalka nafte na svetu z več kot 13 milijoni sodčkov dnevno. A rafinerije so zastarele, kapacitete za LNG izvoz so zasedene, električno omrežje je ranljivo, premogovna infrastruktura pa se zapira hitreje, kot jo nadomeščajo novi viri. Aktiviranje vojnega zakona za celotno fosilno verigo naenkrat je signal, da Bela hiša ocenjuje energetsko krizo za dolgoročno in ne pričakuje hitrega konca iranskega konflikta.
