Gospodinjstva v evroobmočju so v prvem četrtletju 2026 varčevala stabilno, s 14,3-odstotno stopnjo varčevanja, ki je enaka kot v zadnjem četrtletju lani, kažejo Eurostatovi podatki. Za Slovenijo je slika zanimivejša. Po podatkih Banke Slovenije iz junijskega pregleda makroekonomskih gibanj naj bi stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev letos skočila na 16,3 odstotka, kar bi bil zgodovinski vrh izven pandemiičnega obdobja. Hkrati pa Slovenci velik del teh prihrankov puščajo v vpoglednih vlogah, kjer donosi daleč zaostajajo za inflacijo.
Dolgoročno povprečje stopnje varčevanja v Sloveniji znaša 13,5 odstotka razpoložljivega dohodka. V letu 2024 je bila ta stopnja 13,3 odstotka, torej rahlo pod zgodovinskim povprečjem in občutno pod povprečjem evroobmočja, kjer je v istem letu znašala 15,3 odstotka. Napoved letošnjega skoka na 16,3 odstotka temelji na rasti plač, ki je v letu 2025 in 2026 prinesla več razpoložljivega dohodka, in povečani previdnosti gospodinjstev ob geopolitični negotovosti in dražjih energentih.
Slovenija ima eno bolj specifičnih varčevalnih vzorcev v EU. Po podatkih Banke Slovenije je konec leta 2025 kar 85 odstotkov vseh vlog gospodinjstev v bankah ležalo na vpoglednih računih. To pomeni, da je velika večina prihranjenih sredstev na tekočih računih ali v obliki vlog na vpogled, ki prinašajo minimalen ali ničeln donos. Ko je inflacija v Sloveniji junija dosegla 3,6 odstotka medletno, so vpogledne vloge dejansko realno izgubljale vrednost.
Primerjava z evroobmočjem je pri tem povedna. Gospodinjstva v evroobmočju imajo v povprečju bistveno večji del prihrankov v delnicah in lastniškem kapitalu. Zadolženost slovenskih gospodinjstev je po drugi strani izrazito nizka: 40,4 odstotka razpoložljivega dohodka, medtem ko je povprečje evroobmočja 82,2 odstotka. Slovenci se torej manj zadolžujemo kot Evropejci v povprečju, a prihrankov ne vlagamo tako aktivno.
| STOPNJA VARČEVANJA GOSPODINJSTEV: SLOVENIJA IN EVROOBMOČJE | ||
|---|---|---|
| Leto / obdobje | Slovenija | Evroobmočje |
| Dolgoročno povprečje (1995–2025) | 13,5 % | ~13,0 % |
| 2024 | 13,3 % | 15,3 % |
| Q4 2025 | ni podatka | 14,3 % |
| Q1 2026 | ni podatka | 14,3 % |
| Napoved 2026 (Banka Slovenije) | 16,3 % | ni napovedi |
Vir: Eurostat, Banka Slovenije (junij 2026), SURS.
Manj opažen, a pomembnejši podatek v Eurostatovi objavi za bralce, ki sledijo poslovnemu okolju, je padec profitne marže evropskih podjetij. Delež dobička v bruto dodani vrednosti nefinančnih podjetij je v evroobmočju v prvem četrtletju padel z 39,7 na 38,6 odstotka. To je največji četrtletni padec po letu 2022. Razlog je preprost: plače so v istem četrtletju rasle za 0,8 odstotka, bruto dodana vrednost podjetij pa je padla za 0,9 odstotka, kar pomeni, da so podjetja stroškovno inflacijo absorbirala sama, brez možnosti prenosa na cene.
Za podjetja to pomeni ožanje marž. Za zaposlene je to kratkoročno dobra novica, ker so plače rasle hitreje kot cene, dolgoročno pa je ta dinamika vzdržna le, če raste produktivnost ali se izboljša povpraševanje. Hkrati pa so podjetja v evroobmočju v istem četrtletju povečala investicije za 1,6 odstotka, kar kaže, da kljub ožanju marž ne zmanjšujejo kapitalskih izdatkov.
Za povprečno slovensko gospodinjstvo, ki bo letos privarčevalo 16 odstotkov dohodka, je ključno vprašanje, kje ti prihranki ležijo. Ob inflaciji 3,6 odstotka in povprečnih obrestnih merah na vpoglednih vlogah blizu nič je razlika med varčevanjem v banki in varčevanjem v instrumentih, ki sledijo inflaciji, na letni ravni opazna. Mesečno varčevanje 200 evrov v vpogledni vlogi prinese po petih letih realno manj, kot je bilo vloženo, medtem ko enaka vsota v državnih obveznicah ali diverzificiranem skladu prinese pozitiven realni donos.
To seveda ni nasvet, temveč opis stanja, ki ga Banka Slovenije sama imenuje strukturna posebnost slovenskega varčevanja, in ki se v letu rekordno visoke stopnje varčevanja Slovencev kaže toliko bolj plastično.
