Dodatek 300 evrov v dolgotrajni oskrbi bodo izvajalci krili iz sredstev za plače

Vlada je določila besedilo predloga interventnega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zaposlenim pri izvajalcih od 1. oktobra 2026 prinaša mesečni dodatek 300 evrov bruto, v oceni finančnih posledic predloga pa za ta dodatek ni ločene postavke. Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je ocenilo, da dodatna proračunska sredstva ne bodo potrebna in da bodo dodatek izvajalci zagotovili iz sredstev za plače. Storitve dolgotrajne oskrbe izvajalcem plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. V finančnem načrtu za leto 2026 je zavod za to blagajno predvidel 663 milijonov evrov prihodkov in več kot 723 milijonov evrov odhodkov. Razlika je blizu 60 milijonov evrov in jo bo treba pokriti iz lastnih virov preteklih let.

Ena postavka v oceni finančnih posledic je izračunana do evra. Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bodo za vsakih 95 dejansko opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka, ki ga bo na podlagi zahtevka izplačal zavod iz sredstev obveznega zavarovanja. Ministrstvo je ta strošek ocenilo na 250.000 evrov v letu 2026, na tri milijone evrov v letu 2027 in na 500.000 evrov v letu 2028. Dodatek znaša 3,95 evra na uro opravljene oskrbe.

Iz ocene za leto 2027 je mogoče izračunati, koliko oskrbe na domu ministrstvo pričakuje. Iz treh milijonov evrov ob 375 evrih za sklop 95 ur izhaja 8.000 sklopov oziroma 760.000 ur oskrbe na domu v letu 2027, nekaj več kot 63.000 ur na mesec za vso državo. Ocena za leto 2026 pokriva zadnje četrtletje in ustreza 63.300 uram, kolikor jih ocena za naslednje leto predvideva na mesec. Uporabnik v prvi kategoriji dolgotrajne oskrbe ima po zakonu pravico do 20 ur oskrbe na domu na mesec, uporabnik v peti kategoriji pa do 110 ur. Izračunani obseg zadošča za nekaj več kot 3.100 uporabnikov v najnižji kategoriji. Po podatkih ministrstva je bilo konec avgusta v sistem dolgotrajne oskrbe vključenih 30.984 uporabnikov.

Izračun sloni na predpostavki, da ocena za leto 2027 pokriva vse v tem letu opravljene ure in da dodatek uveljavljajo vsi izvajalci. Ocena finančnih posledic ne pojasnjuje, kako je ministrstvo prišlo do teh zneskov. Zamik pri vlaganju zahtevkov ali postopno vključevanje izvajalcev bi izračunani obseg premaknilo navzgor.

V javnem pozivu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije, ki se sklicuje na finančno poročilo zavoda za januar in februar 2026, je navedeno, da je bilo od načrtovanih 19.982.194,80 evra za dolgotrajno oskrbo na domu porabljenih 104.270,18 evra ali 0,52 odstotka. Za storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti je bilo od načrtovanih 5.848.901,46 evra porabljenih 69.550,48 evra ali 1,19 odstotka. V isti objavi je navedeno, da ima zavod v evidenci 117 izvajalcev dolgotrajne oskrbe in ponudnikov e-oskrbe.

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo je v analizi izvajanja pomoči na domu za leto 2024 ugotovil, da je bilo 31. decembra 2024 v storitev vključenih 9.121 uporabnikov, da je neposredno socialno oskrbo opravljalo 1.186 oseb in da je bilo na čakalnem seznamu najmanj 1.441 oseb. Povprečen uporabnik je v letu 2024 prejel 161,8 ure storitve ali nekaj manj kot 13,5 ure na mesec.

Za delodajalca 300 evrov bruto ni 300 evrov stroška. Prispevki delodajalca znašajo 16,10 odstotka, od julija 2025 pa se jim je pridružil še odstotek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Mesečni strošek dodatka za enega zaposlenega s polnim delovnim časom znaša 351,30 evra, v 15 mesecih veljavnosti pa 5.269,50 evra. Pri tisoč zaposlenih s polnim delovnim časom znese skupni strošek 5,27 milijona evrov. Od izplačanega dodatka se v isto blagajno vrneta odstotek prispevka delodajalca in odstotek prispevka zaposlenega.

Izvajalci bodo do konca leta 2027 storitve dolgotrajne oskrbe lahko zagotavljali tudi prek pogodb s samostojnimi podjetniki. Trije pogoji morajo biti izpolnjeni skupaj: izvajalec nima zaposlenega potrebnega kadra, posameznik izpolnjuje vse predpisane pogoje glede izobrazbe in usposobljenosti ter je pogodba glede na obseg, naravo in trajanje storitev ekonomsko upravičena. Posameznik pri tem ne pridobi koncesije, ampak sklene pogodbo z izvajalcem v javni mreži.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je junija 2025 skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije, Socialno zbornico Slovenije, Srebrno nitjo, Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Zvezo društev upokojencev Slovenije v skupnem pozivu zahtevala 20-odstotni dodatek na plače vseh zaposlenih v panogi in ga označila za nujen kadrovski ukrep ob uvedbi novega sistema. Dodatek 300 evrov bruto ustreza 20 odstotkom pri bruto plači 1.500 evrov in 15 odstotkom pri bruto plači 2.000 evrov, izplačeval pa se bo do konca leta 2027.

Ministrstvo ukrepe opisuje kot začasne in interventne, predlagane rešitve po njegovih navedbah pa ne posegajo v temeljno ureditev sistema in ne spreminjajo obsega že priznanih pravic. Prehod na minutno obračunavanje storitev je odložen z utemeljitvijo, da sistem nanj še ni pripravljen, prehodni način financiranja storitev pa se podaljšuje do konca leta 2027. Zavod izvajalcem po tem načinu plačuje pavšal glede na kategorijo oskrbe. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je v izjavi za medije konec avgusta pojasnila, da je bil dodatek za nagrajevanje zaposlenih predviden že prej, zakon pa ga zaposlenim dejansko zagotavlja.

Predlog izenačuje plačila uporabnikov, ki so v institucionalno varstvo vstopili po zakonu o socialnem varstvu, s plačili uporabnikov v sistemu dolgotrajne oskrbe. Takih uporabnikov je po oceni ministrstva okoli 3.000. Ti uporabniki bodo preplačila za obdobje do 30. septembra 2026 prejeli v obliki dobropisa, poračun pa bo pripadel tudi doplačnikom, občinam in svojcem. Vstopna točka bo pri že ugotovljeni kategoriji upravičenosti odločbo izdala v osmih dneh, uvrstitve v drugo kategorijo pa bodo ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih.

Predlog zakona bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku. Ukrepi veljajo do 31. decembra 2027, prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki znaša odstotek od bruto osnove za zaposlenega in odstotek za delodajalca, pa je določena brez časovne omejitve.