Vsak drugi objekt v gradnji letos nedovoljen, lani je bil vsak četrti

Gradbena inšpekcija je med januarjem in majem 2026 izvedla koordinirano akcijo nadzora nad nedovoljenimi gradnjami. Rezultati so zaskrbljujoči, saj se je delež nedovoljenih objektov v enem letu podvojil.

Inšpektorat RS za naravne vire in prostor je v akciji, ki je trajala od 19. januarja do 18. maja 2026, opravil 180 pregledov, čeprav jih je bilo načrtovanih 100. Uvedenih je bilo 127 postopkov, od tega 125 upravnih in dva prekrškovna. V zadevah, kjer je bilo že odločeno, je bilo odkritih 29 nedovoljenih objektov od 54 pregledanih, kar pomeni 53,7 odstotka. Lani je bil delež nedovoljenih objektov pri podobni akciji 25 odstotkov.

Ugotovljene kršitve so se nanašale predvsem na neprijavljen začetek gradnje, neustrezno označitev gradbišč, neograditev in nezavarovanje gradbišč ter pomanjkljivo projektno dokumentacijo. Inšpektorji so skupno izdali 34 upravnih odločb, od tega pet zaradi nepravilnosti pri izvajanju sicer dovoljenih gradenj. Dva postopka sta bila prekrškovna, obe odločbi sta bili izdani z globama v skupni višini 4.000 evrov.

Ob tem 71 inšpekcijskih zadev še ni zaključenih, kar pomeni, da se lahko končni delež nedovoljenih gradenj po zaključku vseh postopkov še spremeni, verjetno navzgor.

Pomemben del letošnje akcije je bil tehnološki. Na območju Območne enote Novo mesto so inšpektorji za odkrivanje sumov nelegalnih gradenj prvič sistematično uporabili daljinsko zaznavanje, torej satelitske posnetke in druge metode spremljanja prostora. Rezultat je bil jasen: 75 odstotkov odločb na tem območju je temeljilo na ugotovitvah daljinskega zaznavanja, le 25 odstotkov na neposredni zaznavi inšpektorja.

To je strukturni premik v načinu dela gradbene inšpekcije. Klasičen model, kjer inšpektor fizično obide teren ali ukrepa na podlagi prijav, se dopolnjuje z analizo prostorskih podatkov, ki omogoča odkrivanje novih utrjenih površin, sprememb v prostoru in sumov nedovoljenih posegov brez terenske prisotnosti. Za investitorje in gradbenike to pomeni, da geografska odmaknjenost lokacije gradnje ne zagotavlja nevidnosti.

V akciji je sodelovalo 35 gradbenih inšpektorjev. To je celotna ekipa, ki v štirih mesecih opravi 180 ciljanih pregledov. Za primerjavo: po podatkih SURS je bilo leta 2024 v Sloveniji izdanih nekaj manj kot 8.000 gradbenih dovoljenj. Koliko gradenj poteka brez dovoljenja, ni znano, saj je to po definiciji podatek, ki ga uradne evidence ne beležijo.

Inšpektorat sam ugotavlja, da se stanje na terenu ne izboljšuje, temveč se lahko celo poslabšuje. Akcija je bila usmerjena v gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov na varovanih in drugih območjih, torej v segment, kjer so posledice nedovoljenih posegov največje. Da je bil v tem segmentu nedovoljen vsak drugi objekt, je podatek, ki govori sam zase.