Wall Street izgubil 1,2 bilijona dolarjev, Trumpove grenlandske tarife sprožile najhujši dan od oktobra

Grožnje predsednika Donalda Trumpa s carinami na osem evropskih držav so v torek potopile delniške trge in oživile trgovanje “prodaj Ameriko”. Indeks S&P 500 je izgubil 2,06 odstotka in končal pri 6.796,86 točke, kar je njegov najslabši dan od oktobra lani. Razprodaja je izbrisala vse letošnje dobičke širokega indeksa, ki je zdaj 0,7 odstotka pod vrednostjo ob začetku leta.

Indeks Dow Jones Industrial Average je zdrsnil za 870 točk oziroma 1,76 odstotka na 48.488,59 točke. Tehnološko usmerjen Nasdaq Composite je izgubil 2,39 odstotka in končal pri 22.954,32 točke. S tem je padel 1,2 odstotka pod raven ob začetku leta. Po izračunih NBC News je bila iz vrednosti indeksa S&P 500 v enem samem dnevu izbrisana več kot 1,2 bilijona dolarjev tržne kapitalizacije.

Indeks volatilnosti VIX je poskočil na 20,99 — najvišje od sredine novembra.

Trump je v soboto na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bodo Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska od 1. februarja plačevale desetodstotne carine na ves izvoz v ZDA. Če dogovor o “popolnem prevzemu Grenlandije” ne bo dosežen, se bodo carine junija povišale na 25 odstotkov.

Ustanovitelj sklada Bridgewater Associates Ray Dalio je v Davosu za CNBC svaril pred “kapitalskimi vojnami”. “Na drugi strani trgovinskih primanjkljajev in trgovinskih vojn so kapital in kapitalske vojne,” je dejal. “Ko imate konflikte, mednarodne geopolitične konflikte, celo zavezniki nočejo držati dolga drug drugega. Dajejo prednost trdi valuti.” Vlagateljem svetuje razpršitev in pet do petnajst odstotkov zlata v portfelju.

Danski pokojninski sklad AkademikerPension bo do konca meseca prodal položaj v ameriških državnih obveznicah v vrednosti približno 100 milijonov dolarjev. Naložbeni direktor Anders Schelde je za Reuters pojasnil, da gre za odziv na “slabe javne finance ZDA”. “To ni neposredno povezano s sporom med ZDA in Evropo, a odločitve ni otežilo,” je dodal.

Tehnološke delnice so padle najmočneje. Nvidia je izgubila 4,4 odstotka, Apple 3,5 odstotka, Amazon 3,4 odstotka, Broadcom 5,4 odstotka in Oracle 5,8 odstotka. Microsoft je zdrsnil za 1,2 odstotka. Med velikimi sedmimi so Apple, Meta in Microsoft od začetka leta izgubili že osem, osem oziroma šest odstotkov.

Analitik Dan Ives iz Wedbush Securities je torkovo dogajanje za Yahoo Finance primerjal z boksarskim udarcem: “Občutek je kot levi kroše Apolla Creeda v prvem Rockyju.” Vseeno meni, da bo “lajež hujši od ugriza” in da se bodo napetosti umirile s pogajanji. Priporoča nakup tehnoloških delnic — “revolucija umetne inteligence je še v povojih”.

Naložbeni direktor Wealthspire Brad Long razprodaje ne vidi kot presenečenje — trg je “ovrednojen do popolnosti”. Za CNBC je dejal: “Tarife niso novost, Grenlandija tudi ne. A uporaba tarif za neekonomske cilje — to je novo.”

Strateg Citi Scott Chronert v razprodaji vidi nakupno priložnost. “Počakali bomo, da se razmere malo ustalijo, a menimo, da bo priložnost,” je dejal za CNBC. Ciljni tečaj S&P 500 ohranja pri 7.700 točkah — enajst odstotkov višje od torkovega zaključka.

Strateg JPMorgan Greg Fuzesi strankam piše, da bi grenlandsko vprašanje lahko imelo širše odmeve: “Če sproži večji učinek na razpoloženje in globljo negotovost, bodo gospodarske posledice večje.”

Goldman Sachs računa, da bi desetodstotne carine oklestile BDP evrskega območja za 0,1 odstotka. Nemčija bi kot največja izvoznica občutila najmočnejši udarec. Banka pričakuje zanemarljiv vpliv na inflacijo in meni, da bodo centralne banke znižale obrestne mere.

Strateginja Citi Beata Manthey je prvič v več kot letu dni znižala priporočilo za celinske evropske delnice na nevtralno. “Zaostritev čezatlantskih napetosti slabi naložbeno tezo za evropske delnice,” je zapisala. Znižala je tudi avtomobilski sektor in kemijo.

Strateg Deutsche Bank Henry Allen opozarja na paradoks: “Ko trgi zanemarijo tarife in se dobro obnašajo, to povečuje verjetnost višjih tarif — vlada pridobiva samozavest.”

Industrijski velikan 3M je ob četrtletnih rezultatih opozoril, da bi tarife lahko odrezale 60 do 70 milijonov dolarjev od letošnjega dobička. Podjetje iz Evrope uvaža za 700 milijonov dolarjev blaga. Delnica je padla za 7,4 odstotka.

Zlato je poskočilo za 3,8 odstotka na rekordnih 4.778 dolarjev za unčo — letos je pridobilo že več kot deset odstotkov. Goldman Sachs napoveduje 4.900 dolarjev do konca leta, saj centralne banke in suvereni skladi povečujejo delež plemenite kovine. Srebro je v ponedeljek doseglo rekord pri 94,5 dolarja za unčo.

Bitcoin je zdrsnil za 4,6 odstotka na 88.500 dolarjev in izgubil večino letošnjih dobičkov. Kriptovaluta se je gibala skupaj z delnicami in ni delovala kot varna naložba.

Donos na desetletne ameriške državne obveznice je narasel na 4,20 odstotka, najvišje v štirih mesecih. Višji donosi se običajno prevedejo v dražje hipoteke in potrošniška posojila.

Dolar je oslabel drugi dan zapored. Indeks ameriškega dolarja je zabeležil največji padec od lanskega aprila, ko je Trump naznanil “dan osvoboditve”. Strateg Evercore ISI Krishna Guha je za InvestmentNews dejal, da gibanje kaže na beg kapitala od “nestabilnih in nezanesljivih” ZDA.

Evropski trgi so v torek nadaljevali ponedeljkove padce. Stoxx 600 je izgubil 0,72 odstotka, DAX odstotek, FTSE 100 0,7 odstotka, italijanski FTSE MIB 1,1 odstotka, CAC 40 pa 0,6 odstotka.

Bančniki v Davosu pozivajo k hladni glavi. Anthony Gutman, sopredsednik Goldman Sachs International, je za CNBC dejal, da je nihajnost “nova normalnost”. Steven Van Rijswijk, prvi mož ING, vidi v vse pogostejši uporabi tarif kot orožja “alarm za prebujenje” za Evropo.

Trump je v torek zagrozil tudi z 200-odstotnimi carinami na francoska vina in šampanjce, potem ko je predsednik Emmanuel Macron zavrnil pridružitev njegovemu tako imenovanemu mirovnemu odboru za Gazo.

Macron je v Davosu vrnil: “Spoštovanje pred nasilneži, vladavina prava pred surovostjo. Evropa ima močna orodja in ne bi smela oklevati z njihovo uporabo.”

Evropski voditelji se bodo v četrtek v Bruslju pogovarjali o odzivu. Na mizi je paket povračilnih tarif v vrednosti 93 milijard evrov. Francija pritiska za aktivacijo protikoercijskega instrumenta, najmočnejšega gospodarskega protiukrepa EU. Danska je v ponedeljek za obrambo Grenlandije namenila 88 milijard kron oziroma 13,8 milijarde dolarjev.

Russell 2000 je kljub padcem znova prekosil S&P 500 — že dvanajsti dan zapored, najdaljši niz od junija 2008. Indeks malih kapitalizacij je letos pridobil več kot sedem odstotkov, S&P 500 pa je v izgubi. Manjša podjetja večino prihodkov ustvarijo doma in so manj izpostavljena trgovinskim vojnam.

Nekaj imen se je obdržalo nad gladino. Walmart je pridobil skoraj odstotek in dosegel dnevni rekord, Procter & Gamble prav tako odstotek, zavarovalnica Allstate pa več kot odstotek.

Netflix je po zaprtju trgovanja objavil rezultate nad pričakovanji: čisti dobiček 2,42 milijarde dolarjev oziroma 56 centov na delnico proti napovedanim 55 centom, prihodki pa so zrasli za 18 odstotkov na 12,05 milijarde dolarjev. Prihodki iz oglaševanja se bodo letos predvidoma podvojili. Delnica je v podaljšanem trgovanju vseeno izgubila skoraj pet odstotkov.

Finančni minister Scott Bessent je v Davosu za CNBC napovedal, da je Trump blizu izbire novega šefa Zveznih rezerv — seznam se je skrčil na štiri kandidate, odločitev bi lahko padla že prihodnji teden. “Kar predsednik grozi glede Grenlandije, je zelo drugačno od drugih trgovinskih sporazumov,” je dodal.

Vrhovno sodišče bi lahko kmalu odločilo o zakonitosti Trumpovih carinskih ukrepov. Neugodna razsodba bi premijo za nihajnost strmoglavila, ugodna pa utrdila novo obdobje protekcionizma.