Wall Street z novimi rekordi ignorira najslabše razpoloženje potrošnikov v pol stoletja, Brent nad 105 dolarjev

S&P 500 je v petek pri 7.165 točkah postavil novo rekordno zaključno vrednost, Nasdaq Composite pa je pri 24.837 točkah končal na najvišji ravni v svoji zgodovini. Istega dne je indeks zaupanja ameriških potrošnikov Univerze Michigan pristal pri 49,8. Nižje ni bil nikoli, odkar ga merijo, od leta 1978. Niti med finančno krizo, niti med pandemijo, niti ob inflacijskem vrhu 2022.

Petkova rast je imela ime in priimek. Intel, podjetje, ki ga je pred dvema letoma trg že odpisal, je s četrtletnimi rezultati poskočil za 23 odstotkov in prvič v šestindvajsetih letih presegel dotcom vrh iz leta 2000. Za Intelom so leta padca pod 20 dolarjev, odpuščanja, nerealizirani načrti. Podjetje iz Santa Clare je zdaj trge prepričalo, da povpraševanje po čipih za umetno inteligenco ne pojenja. Elon Musk je dodal gorivo z namigom, da bi Tesla z Intelom lahko sklenila posel za tri milijarde dolarjev.

Polprevodniški indeks Philadelphia Semiconductor je v petek zabeležil osemnajsti zaporedni dan rasti. Nvidia je ponovno presegla tržno kapitalizacijo petih bilijonov dolarjev. Dow Jones Industrial Average je v istem petku izgubil 0,16 odstotka in teden končal v rdečem. Njegovi industrijski in finančni velikani od čipovskega rajša nimajo koristi.

STOXX 600 je peti zaporedni dan zaprl v rdečem, pri 611 točkah, Euro STOXX 50 pri 5.885. Frankfurtski DAX se je gibal okoli ničle blizu 24.155 točk. SAP je po solidnih rezultatih pridobil šest odstotkov, Airbus in Rheinmetall pa sta skupaj izgubila več kot šest. Evropske borze so celoten teden čutile pritisk visokih cen energije, ki za industrijski kontinent pomeni nekaj drugega kot za tehnološki New York.

Ifo indeks poslovnega zaupanja je v petek padel na 84,4 točke. Zadnjič je bil tako nizko maja 2020, ko je bila polovica nemškega gospodarstva zaprta. Analitiki so napovedovali 85,5, realnost je bila slabša. Komponenta pričakovanj se je znižala z 85,9 na 83,3. Predsednik inštituta Clemens Fuest je ob objavi dejal, da iranska kriza nemško gospodarstvo močno prizadeva. Istega tedna je ministrstvo za gospodarstvo prepolovilo napoved rasti za 2026 na 0,5 odstotka in inflacijsko napoved dvignilo na 2,7 odstotka. Joerg Kraemer, glavni ekonomist Commerzbank, ocenjuje, da bo letošnja rast nižja za 0,4 odstotne točke, tudi če se Hormuška ožina do konca maja odpre.

Brent je petek zaključil pri 105,33 dolarja za sod in v enem tednu narasel za približno 18 odstotkov, eno od najostrejših tedenskih rasti v zadnjih letih. WTI je ob zaključku trgovanja stal pri 94,40 dolarja. Trump je v četrtek na omrežju Truth Social sporočil, da je odredil mornarici, naj strelja in potopi plovila, ki polagajo mine v Hormuški ožini. Ameriške sile so istega dne v Indijskem oceanu zasegle supertanker z iransko nafto. Washington vzdržuje pomorsko zaporo iranskih pristanišč, Teheran nadzoruje prehod skozi ožino in omejuje tranzit mednarodnih tankerjev. Isti morski prehod blokirata obe strani, pretok tovorov pa je vmes praktično zamrl.

Diplomatski kanali ostajajo odprti. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff in Trumpov zet Jared Kushner sta se v soboto odpravila v Pakistan na neposredne pogovore z iranskimi sogovorniki. Iranski zunanji minister Abbas Araghči je v petek najavil obisk Islamabada, Muska in Moskve. Pakistanski viri so za Reuters ocenili, da obstaja velika verjetnost preboja. Premirje med ZDA in Iranom je podaljšano za nedoločen čas, premirje med Izraelom in Libanonom za tri tedne. Trgi so previdni. Tak optimizem so slišali že večkrat od konca februarja.

Direktorica raziskave Joanne Hsu je ob objavi aprilskega indeksa Michigan navedla, da se je zaupanje v aprilu znižalo med demokrati in republikanci enako, pa med mladimi in starejšimi, bogatimi in revnimi. Enoletna inflacijska pričakovanja so v enem mesecu poskočila s 3,8 na 4,7 odstotka, kar je največji mesečni skok od aprila 2025. Petletna pričakovanja so narasla s 3,2 na 3,5 odstotka. Dvotedensko premirje in rahlo cenejši bencin sta razpoloženje v drugi polovici meseca le rahlo popravila navzgor. Za ameriška gospodinjstva energetski šok pomeni dražji bencin in prevoz, kmalu pa tudi dražjo hrano ter vse, kar potuje s tovornjaki, ladjami in letali.

ECB je marca obrestne mere pustila nespremenjene, z depozitno mero pri dveh odstotkih. Člani sveta ECB pa so tekom tedna javno govorili o nujnosti zvišanja obrestnih mer v tem četrtletju. Po anketi Reutersa več kot tretjina ekonomistov napoveduje vsaj eno zvišanje letos. Pred dvema tednoma jih je tako menilo manj kot pet odstotkov. Barclays in J.P. Morgan napovedujeta tri dvige po 25 bazičnih točk, v aprilu, juniju in juliju. Če se bo to uresničilo, bo to največji obrat monetarne politike v evrskem območju po letu 2011.

Ministrstvo za pravosodje je v petek ustavilo kazensko preiskavo proti predsedniku Feda Jeromeu Powellu, ki je od januarja vzbujala dvome o politični neodvisnosti centralne banke. Tožilka Jeanine Pirro je zadevo predala generalnemu inšpektorju Feda. Senator Thom Tillis, ki je pogojeval glasovanje o Trumpovem kandidatu za novega predsednika Feda Kevinu Warshu z ustavitvijo preiskave, zdaj nima več formalne ovire za potrditev. Powellov mandat se izteče 15. maja. Na zaslišanju pred senatnim odborom za bančništvo je Warsh v torek dejal, da mu predsednik nikoli ni postavil pogoja glede obrestnih mer. Na vprašanje senatorke Elizabeth Warren, ali je Trump zmagal na volitvah 2020, odgovora ni dal.

Zlato je teden sklenilo pri 4.724 dolarjih za trojsko unčo, s triodstotnim padcem, in od začetka konflikta je njegova vrednost nižja za približno deset odstotkov. Isti energetski šok, ki bi v normalnih razmerah krepil plemenito kovino, tokrat centralne banke sili v zviševanje obrestnih mer. Obveznice tako postajajo donosnejše, zlato pa manj privlačno.

Prihodnji teden prinaša zasedanje Feda in verjetno zadnjo tiskovno konferenco Powella kot predsednika. V sredo in četrtek bodo četrtletne rezultate objavili Apple, Microsoft in Meta. Sledijo podatki o rasti ameriškega BDP v prvem četrtletju. Vlagatelji bodo iskali potrditev, da čipovski optimizem najde oporo tudi v prihodkih tehnoloških velikanov. V Evropi je vprašanje manj ugodno: ali energetski šok že prehaja iz bencina v jedro inflacije.