Iz Perzijskega zaliva ne priteče niti liter letalskega goriva, Air Serbia in Lufthansa med zadnjimi, ki so dvignili cene

Boško Rupić, direktor za komercialo in strategijo pri Air Serbia, je v četrtek za Telegraf.rs potrdil, kar potniki na beograjskem letališču opažajo že tedne. Gorivna doplačila za povratne karte na evropskih progah znašajo med 20 in 30 evri, na dolgih progah v ZDA in na Kitajsko pa do 100 evrov. Kdor je karto že kupil, dodatnih stroškov ne bo plačal, je zagotovil Rupić, a je dodal, da svetuje nakup vnaprej, dokler so akcijske cene še na voljo. Air Serbia goriva ni zavarovala vnaprej na terminskih trgih, zato plačuje polno tržno ceno, ki se je od konca februarja podvojila.

Air Serbia ni edina. V ponedeljek sta japonska JAL in ANA napovedala podvojitev gorivnih doplačil za mednarodne lete od maja, kot poroča Japan Times. Na progi London-Tokio bo doplačilo znašalo okrog 350 dolarjev na smer. Air France-KLM je že uvedel 50 evrov doplačila na povratne medcelinske karte v ekonomskem razredu, Emirates zaračunava 322 dolarjev za ekonomski razred na progah proti Ameriki, kot poroča Travel Market Report. Cathay Pacific je od aprila podvojil doplačila na vseh dolgih progah.

Vzporedno z dražitvami se krčijo vozni redi. Lufthansa je v sredo napovedala ukinitev 20.000 letov, potem ko je, kot smo poročali na Lider.si, že prej zaprla hčerinsko družbo CityLine in umaknila starejša letala. SAS je v aprilu odpovedal okrog tisoč letov, Aer Lingus več kot 500, Norse Atlantic pa je ukinil čezatlantsko linijo med londonskim Gatwickom in Los Angelesom. Povpraševanje medtem ne popušča, zasedenost letal pri Air Serbia je v aprilu dosegla 81 odstotkov. Prevozniki ne krčijo letov, ker bi imeli prazna letala, ampak ker si goriva ne morejo več privoščiti po ceni, ki jo narekuje trg.

Cena reaktivnega goriva po podatkih IATA vztraja nad 184 dolarji za sod, na posameznih evropskih spot trgih pa presega 200 dolarjev. Pred začetkom konflikta konec februarja se je sod kerozina prodajal za okrog 90 dolarjev. O 95-odstotnem skoku cen je Lider.si pisal v začetku aprila, od takrat pa se cena ni vrnila pod 180 dolarjev. Hormuška ožina ostaja pod dvojno blokado. Bližnjevzhodne rafinerije, ki so pred vojno zagotavljale 75 odstotkov evropskega uvoza kerozina, od konca februarja ne izvažajo praktično nič. Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo, je v četrtek za CNBC opozoril, da Evropi ostaja okrog šest tednov zalog letalskega goriva.

Koliko so posamezni prevozniki zaščiteni pred tržno ceno goriva, je analizirala Loredana Muharremi iz Morningstar za CNBC. Ryanair ima zavarovanje nabave goriva pri 80 odstotkih, Lufthansa pri 77, EasyJet pri 70, IAG pri 62 odstotkih. Wizz Air je po njeni oceni v najslabšem položaju med nizkocenovnimi prevozniki. Madžarski prevoznik ima med velikimi konkurenti najnižji delež zavarovanega goriva in najtanjšo maržno rezervo, kar ga pušča izpostavljenega vsakemu dodatnemu dvigu cen. Muharremi opozarja, da so pogodbe o zavarovanju pri vseh koncentrirane v prvem polletju. Od julija naprej bodo vsi plačevali tržno ceno.

Willie Walsh, generalni direktor IATA, je že v začetku aprila za Reuters opozoril, da se normalizacija zalog ne more zgoditi čez noč, tudi če se ožina odpre. Ozko grlo niso več samo tankarske poti, temveč poškodovane bližnjevzhodne rafinerije, ki bodo za popolno obnovo potrebovale mesece. Matt Smith, vodilni analitik pri Kplerju, normalizacije ne pričakuje pred julijem. IATA položaj primerja z okrevanjem po napadu 11. septembra 2001, ko je potniški promet za normalizacijo potreboval štiri mesece, in z veliko recesijo 2008, ko je trajalo skoraj leto dni. Patrick Pouyanné, izvršni direktor TotalEnergies, je za Reuters ocenil, da od junija ne bo mogel več oskrbovati vseh svojih strank z letalskim gorivom, če blokada ne popusti.

Fraport Slovenija je v poletni vozni red uvrstil razširjeno mrežo povezav, med njimi nove linije EasyJeta v Edinburgh in Wizz Aira v Podgorico, ter okrepljene frekvence na progah KLM, Swiss, Turkish Airlines in British Airways. Ravno Wizz Air, ki je po Morningstarjevi analizi med nizkocenovnimi prevozniki najbolj ranljiv, pa leti edino redno linijo z Brnika v jugovzhodno Evropo. flydubai je polete na progi Dubaj-Ljubljana že začasno prekinil. Fraport in Petrol sta sicer zagotovila, da oskrba z gorivom na Brniku poteka nemoteno in da so aprilske dobave potrjene. Kerozin za Brnik prihaja skozi Luko Koper in srednjeevropske rafinerije, ki same uvažajo surovine z globalnih trgov, in vsako podražitev na tej poti bodo občutili potniki pri nakupu kart.