Enajst držav članic Evropske unije pod vodstvom Češke in Slovaške je Evropsko komisijo pozvalo k triletnemu odlogu uredbe o metanu, v petek pa je k pozivu pristopila še Nemčija in število vlad, ki zahtevajo zamik, dvignila na dvanajst. Nemška ministrica za gospodarstvo in energijo Katherina Reiche je na zasedanju energetskih ministrov v Luksemburgu po poročanju agencije Reuters dejala, da Nemčija potrebuje vsaj odlog ali zamrznitev pravil, sicer od leta 2027 ne bo mogla zanesljivo uvažati niti plina niti naftnih derivatov, vključno s kerozinom za letalstvo.
Ameriški, katarski, nigerijski in alžirski energetski ministri so v ločenem pismu evropske voditelje pozvali k zaustavitvi zakona in ciljnim spremembam, saj uvozniki že kupujejo nafto in plin za dobavo v letu 2027, izvedljive poti do skladnosti z uredbo pa po njihovih besedah za zdaj ni. Ameriški energetski minister Chris Wright je za Bloomberg povedal, da bo brez korenite reforme pravil ameriška energija stekla drugam in Evropi prinesla resne težave. Združene države ostajajo največja zunanja dobaviteljica utekočinjenega plina v Uniji. Evropska unija je lani v skupni izjavi z Združenimi državami napovedala nakup ameriškega utekočinjenega plina, nafte in jedrskih izdelkov v vrednosti 750 milijard dolarjev do leta 2028. Zaveza ni pravno zavezujoča, ob trenutnih ravneh uvoza pa bi pomenila več kot trikratnik dosedanjih nakupov ameriške energije.
Evropska komisija zakona ne namerava odpirati. Komisar za energijo Dan Jørgensen je v Luksemburgu ponovil, da je uredba dovolj prožna in da je Bruselj pripravljen olajšati izvajanje, ne pa prepisati besedila. Komisija je pripravila nezavezujoče priporočilo, da se v triletnem prehodnem obdobju opustijo kazni za podjetja, ki pravil ne bodo izpolnila. Enajsterica držav je rešitev zavrnila kot nezadostno, ker ostaja pravno nezavezujoča in pušča negotovost za dolgoročne dobavne pogodbe.
Švedska energetska ministrica Ebba Busch je odlog podprla z argumentom evropske konkurenčnosti, španska ministrica Sara Aagesen pa je pred ponovnim odpiranjem zakona posvarila, da verodostojnost Unije temelji na tem, da sprejeti predpisi ostanejo v veljavi. Okoljski zagovorniki opozarjajo, da uredba uvoza ne prepoveduje in da določa postopne poti do skladnosti, skladna svetovna ponudba plina pa že trikrat presega uvozne potrebe Unije.
Brent je v petek padel proti 72 dolarjem za sod, na najnižjo raven po 27. februarju, in izbrisal celotno premijo, ki jo je pognala vojna na Bližnjem vzhodu. Cena plina na nizozemski borzi TTF se je umirila bliže 41 evrom za megavatno uro in ostaja blizu dvomesečnega dna. Evropska komisija je isti dan prek skupine za usklajevanje na področju nafte sporočila, da je trg naftnih derivatov pokazal globino in odpornost ter da je oskrba s surovo nafto za zdaj stabilna.
Preberite več:
Slovenija je pri plinu v celoti odvisna od uvoza. Država porabi okoli 900 milijonov kubičnih metrov na leto in nima lastnega terminala za utekočinjeni plin. Po prekinitvi pogodbe z Gazpromom se prevladujoči dobavitelj Geoplin oskrbuje pri alžirskem Sonatrachu, od julija lani tudi z azerbajdžanskim plinom po plinovodu TAP. Diverzifikacija za prihodnja leta sloni tudi na hrvaškem terminalu na Krku, kjer je 65 odstotkov pretovorjenega plina ameriškega in kjer je Geoplin že zakupil dodatne zmogljivosti od leta 2027. Prav v tem letu začnejo veljati uvozne obveznosti iz uredbe o metanu, na isto blago pa meri tudi ameriška grožnja s preusmeritvijo dobav.
Slovenska vlada se pismu dvanajsterice ni pridružila, je pa bila junija med sedmimi državami, ki so predlagale, da se uredba o metanu vključi v sveženj poenostavitev. Državni sekretar za energetiko Tomaž Žagar je na istem zasedanju v ospredje postavil pospešeno elektrifikacijo in vlaganja v čisto energijo, dodal pa je, da bodo fosilni viri v prehodnem obdobju za zanesljivo oskrbo še naprej pomembni. Evropska skladišča plina so konec junija zapolnjena okoli 46,4-odstotno, manj od petletnega povprečja za ta čas leta.
