Srečanje Donalda Trumpa in Xi Jinpinga v Washingtonu je bilo zaznamovano z veliko politično pozornostjo, vendar je bilo konkretnih rezultatov razmeroma malo. ZDA in Kitajska sta se sicer dogovorili o znižanju carin za približno 60 milijard dolarjev vredno skupino manj občutljivega blaga, vendar časovnica za uveljavitev dogovora še ni določena. Rok za širši trgovinski dogovor je bil medtem prestavljen na prihodnje leto.
Eden ključnih vzvodov Pekinga ostajajo redke zemlje in drugi kritični minerali, ki so pomembni za tehnološko, avtomobilsko in obrambno industrijo. Kitajska ima na tem področju močan položaj, hkrati pa se je njena trgovina s svetom kljub ameriškim carinam povečala.
Trump je po srečanju vendarle dobil nekaj konkretnih rezultatov. Kitajska je predlagala znižanje carin na vrsto ameriških kmetijskih proizvodov, med drugim koruzo in mlečne izdelke. ZDA naj bi v zameno znižale dajatve na nekatere kitajske izdelke, kot so igrače, pirotehnični izdelki in božični okraski. Na seznamu kitajskih ukrepov pa ni soje, ki je eden pomembnejših ameriških izvoznih proizvodov.
Na srečanju je bilo nekaj napredka tudi pri širšem gospodarskem sodelovanju. Odsotnost delegacije kitajskih direktorjev je po oceni analitikov pokazala, da med državama ostajajo pomisleki glede kitajskih naložb v ZDA. To meče vprašanje tudi na izvedljivost naložbenega mehanizma, ki sta ga voditelja napovedala na majskem srečanju v Pekingu.
Pomembna tema je bil tudi Tajvan. Trump se je v javnih nastopih tokrat temi ameriške podpore Tajvanu izognil, medtem ko je Xi vprašanje ameriške vojaške podpore otoku ponovno izpostavil. Reutersovi sogovorniki ocenjujejo, da lahko pogosta srečanja voditeljev Pekingu omogočajo več časa pred morebitnimi novimi ameriškimi ukrepi.
