V petek, 24. julija, poteče 10-odstotna svetovna carina, ki jo je Washington uvedel po februarski razveljavitvi Trumpovih recipročnih tarif, administracija pa po poročanju Financial Timesa pripravlja trajno zamenjavo za 60 gospodarstev, ki pokrivajo 99 odstotkov ameriškega uvoza. Slovenskih izvoznikov iztek ne bo zadel, ker za blago iz EU od 1. julija velja 15-odstotni carinski strop iz trgovinskega sporazuma med Brusljem in Washingtonom. Nov vir negotovosti je v torek dodal predsednik Donald Trump z napovedjo 100-odstotnih carin na generična zdravila, ki bi od avgusta 2028 zadele tudi Sandoz, lastnika ljubljanskega Leka.
Vrhovno sodišče ZDA je 20. februarja s šestimi glasovi proti trem v zadevi Learning Resources proti Trumpu razsodilo, da zakon o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih IEEPA predsedniku ne daje pravice do uvajanja carin. Trump je še isti dan prvič v zgodovini aktiviral 122. člen zakona o trgovini iz leta 1974 in uvedel pavšalno 10-odstotno dajatev na skoraj ves uvoz. Zakon takšno carino omejuje na 150 dni in največ 15 odstotkov, podaljšanje pa zahteva soglasje kongresa. Tam noben predlog za podaljšanje ni v obravnavi, del senatorjev obeh strank pa je v preteklih mesecih glasoval za resolucije proti predsednikovim carinam.
Urad ameriškega trgovinskega predstavnika USTR je marca sprožil dve preiskavi po 301. členu istega zakona, ki za razliko od 122. člena ne pozna niti omejitve stopnje niti roka trajanja. Junija je objavil ugotovitve prve: vseh 60 preiskovanih gospodarstev po njegovi oceni nezadostno preprečuje uvoz blaga, izdelanega s prisilnim delom. Predlog predvideva 10-odstotno carino za 15 trgovinskih partnerjev, med njimi Kanado, Mehiko, Tajvan in Veliko Britanijo, ter 12,5-odstotno za preostalih 45, vključno s Kitajsko, Indijo, Vietnamom, Japonsko in Južno Korejo. Javna obravnava je potekala v začetku julija, USTR pa želi po lastnih navedbah nove dajatve uveljaviti brez presledka po izteku starih.
USTR je 15. julija po ločeni preiskavi digitalne trgovine, intelektualne lastnine in nezakonitega krčenja gozdov dokončno potrdil 25-odstotno carino na uvoz iz Brazilije, ki začne veljati v sredo, 22. julija. Pavšalna carina po 122. členu je po podatkih ameriške carinske uprave CBP od februarja prinesla 31,06 milijarde dolarjev prihodkov, država pa mora zaradi februarske sodbe ločeno vrniti okoli 166 milijard dolarjev pobranih recipročnih dajatev.
Za evropske izvoznike se s petkom ne spremeni nič. Sporazum med EU in ZDA, veljaven od 1. julija, določa 15-odstotni skupni strop za veliko večino evropskega blaga, vključno z avtomobili, zdravili in polprevodniki. Po pojasnilih Evropske komisije je strop dokončen in izključuje seštevanje z drugimi dajatvami, zato iztek 122. člena evropskih stopenj ne premakne. Junijski predlog USTR je EU sicer uvrstil v skupino z 10-odstotno stopnjo, a sporazum blago s poreklom iz EU ščiti pred novim svežnjem. Izjemi ostajata jeklo in aluminij, ki ju ZDA še naprej obdavčujejo s 50-odstotno dajatvijo po 232. členu.
Specializirano trgovinsko sodišče v New Yorku je 7. maja z dvema glasovoma proti enemu razsodilo, da je tudi pavšalna dajatev po 122. členu nezakonita, pritožbeno sodišče pa je 11. junija dovolilo nadaljnje pobiranje do konca postopka. Odvetniška družba Troutman Pepper v analizi za stranke pričakuje sodno izpodbijanje tudi carin po 301. členu, ker je pravno vprašljivo, ali pomanjkljiva tuja prepoved uvoza takšnega blaga šteje za nerazumno trgovinsko prakso po ameriškem pravu. Če nove dajatve ne bodo uveljavljene pravočasno, se ameriški uvoz iz večine držav v soboto vrne na osnovne stopnje po načelu največjih ugodnosti.
Trgovinsko negotovost je v torek zvečer po washingtonskem času povečala še nova Trumpova napoved. Na svojem omrežju Truth Social je zapisal, da bodo z veljavnostjo od 1. avgusta 2026 vsa generična zdravila ob uvozu v ZDA še dve leti obdavčena z ničodstotno carino, nato se stopnja za eno leto zviša na 100 odstotkov, od avgusta 2029 pa na 200 odstotkov. Namen ukrepa je po njegovih besedah selitev proizvodnje generikov v ZDA, podjetja, ki v postavljenem roku ne bodo zgradila ameriških obratov, pa čaka »kazen«. Politika do patentiranih, blagovno zaščitenih in inovativnih zdravil ostaja nespremenjena, je dodal. Po poročanju ameriške poslovne televizije Fox Business je Bela hiša sporočila, da se ukrep izvaja po 232. členu, po katerem ZDA obdavčujejo tudi jeklo in aluminij.
Za generična zdravila iz EU trenutno velja ničodstotna stopnja iz julijskega sporazuma, za druge farmacevtske izdelke 15-odstotni strop. Torkova objava razmerja do sporazuma ne pojasnjuje. Bloomberg poroča, da bi napovedane dajatve pretresle globalno dobavno verigo generikov, ki jih ZDA uvažajo predvsem iz Indije, Evrope in Kitajske. Po podatkih ameriške agencije FDA generiki predstavljajo več kot 90 odstotkov zdravil, prodanih v ZDA. Analitik družbe Systematix Vishal Manchanda je za Bloomberg ocenil, da gradnja novega farmacevtskega obrata traja najmanj tri leta, dlje od roka, ki ga je proizvajalcem postavil Trump.
Napoved ne zadeva vseh slovenskih farmacevtov enako. Krka po lastnih podatkih prodaja v približno 70 državah, med njenimi regijami in ključnimi trgi pa ZDA ni. Drugače je s Sandozom. Njegov Lek je razvojni center skupine za generična zdravila in je vloge za registracijo zdravil oddajal tudi za ameriški trg. Sandoz v ZDA prodaja okoli 150 od približno 1.300 svojih zdravil, nobenega pa tam ne proizvaja, je avgusta lani za ameriški portal Axios povedal predsednik uprave Richard Saynor. Na vprašanje o 200-odstotni carini je odgovoril, da bi družba izdelek umaknila s trga, če cen ne bi mogla zvišati. Predsednik upravnega odbora Sandoza Gilbert Ghostine je februarja letos za švicarski portal Swissinfo ponovil, da družba carinam na generike in podobna biološka zdravila nasprotuje. Odprto ostaja vprašanje podobnih bioloških zdravil, v katera Sandoz v Lendavi vlaga 400 milijonov evrov. Aprilska Trumpova odredba o carinah na patentirana zdravila jih je skupaj z generiki in učinkovinami izvzela, nova napoved pa omenja izključno generična zdravila.
Sporazum med EU in ZDA velja do 31. decembra 2029, formalni pregled za morebitno podaljšanje pa je predviden do junija 2029.
