Združene države so v petek zagrozile s 100-odstotno carino na vse blago iz držav, ki ameriškim podjetjem naložijo davek na digitalne storitve, le teden dni po tem, ko je Evropski parlament potrdil trgovinski sporazum z ZDA, kamor je Slovenija lani izvozila za 827 milijonov evrov blaga.
Predsednik Donald Trump je na omrežju Truth Social zapisal, da bo vsaka država, ki uvede tak davek, takoj naletela na 100-odstotno carino na vse blago, poslano v ZDA, in da bo ta dajatev nadomestila vsak že sklenjeni trgovinski dogovor. Opozorilo je naslovil na »številne evropske države«, ki po njegovih besedah razmišljajo o skorajšnji uvedbi davka.
Francija davek na digitalne storitve zaračunava od leta 2019 po stopnji treh odstotkov na prihodke velikih digitalnih ponudnikov, Združeno kraljestvo od leta 2020 po stopnji dveh odstotkov na iskalnike, družbena omrežja in spletne tržnice. Podobne dajatve poznajo Italija, Španija in Avstrija. V sporazum, ki sta ga julija lani sklenila Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, davek ni bil vključen in je ostal sporna točka med Washingtonom in Brusljem.
Slovenija davka na digitalne storitve nima in neposredno ni med tarčami napovedane dajatve. Izpostavljena je le posredno, prek skupnega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA. Po podatkih Statističnega urada so se Združene države lani uvrstile na 20. mesto med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami Slovenije, z blagovno menjavo v vrednosti 1,346 milijarde evrov in s slovenskim trgovinskim presežkom 308 milijonov evrov. Med panogami je ameriški trg najpomembnejši za farmacijo, kamor po podatkih Banke Slovenije z upoštevanjem posrednih tokov odide 20,2 odstotka njenega izvoza.
Če bo Washington carino omejil na države z že uvedenim davkom, jo bodo občutile Francija, Italija in Španija, Slovenija pa bo ostala zunaj njenega dosega. Širši spor, ki bi znova odprl turnberryjski sporazum, bi ogrozil 15-odstotni carinski režim za celoten slovenski izvoz v ZDA. Evropski parlament je ratifikacijo tega sporazuma februarja zamrznil in jo potrdil šele junija.
Vrhovno sodišče ZDA je Trumpove recipročne carine, uvedene po zakonu o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih, razveljavilo in presodilo, da ta zakon predsedniku ne daje pooblastila za enostransko uvedbo splošnih dajatev. Administracija je nato po 122. členu zakona o trgovini iz leta 1974 uvedla 10-odstotno svetovno carino, ki velja največ 150 dni, podaljšati pa jo je mogoče le z odobritvijo kongresa. Kateri zakon bi Washingtonu omogočil takojšnjo uvedbo 100-odstotne carine proti posameznim državam, iz petkove objave ni razvidno. Pri davkih na digitalne storitve so ameriške oblasti doslej uporabljale preiskave po 301. členu istega zakona. Med državami, ki davek na digitalne storitve pobirajo, Slovenije ni. Sporazum, na katerem temelji njen izvoz v ZDA, velja do konca leta 2029.
