105 dolarjev za sod nafte in razpad pogajanj z Iranom vrnili indekse z rekordov

Štiriindvajset ur je bilo dovolj, da se je vzdušje na globalnih trgih obrnilo na glavo. Še v sredo so vsi trije vodilni newyorški indeksi dan končali na rekordnih zaključnih vrednostih, v četrtek pa so jih navzdol potegnile naraščajoče cene nafte, neuspešna diplomacija v Perzijskem zalivu in serija razočaranj v rezultatski sezoni, ki so jih energetski pritiski le še izostrili.

Sod nafte Brent je četrtek končal pri 105,07 dolarja, tri odstotke višje kot dan prej in že četrti zaporedni dan v rasti. Sprožilec najostrejšega dnevnega skoka od začetka prekinitve ognja je prišel iz Teherana. Izraelski mediji so poročali, da je predsednik iranskega parlamenta in vodilni pogajalec Mohammad Bagher Ghalibaf odstopil iz pogajalske ekipe, potem ko so generali Islamskih revolucionarnih gard njegovo pragmatično linijo zavrnili kot preveč popustljivo, kot je povzel CNBC. Skoraj sočasno je predsednik Trump ukazal ameriški mornarici, naj uniči vsako plovilo, ki polaga mine v Hormuški ožini, kot poroča Al Jazeera. Trgi so obe novici prebrali enoznačno, kot potrditev, da se možnost dogovora oddaljuje, ne približuje.

Na Wall Streetu je ta ocena udarila ravno v dan, ko so vlagatelji že prebavljali mešane četrtletne rezultate. S&P 500 je zjutraj še dosegel nov znotrajdnevni rekord, nato pa obrnil in četrtek končal 0,41 odstotka nižje pri 7.108 točkah. Nasdaq Composite je popustil za 0,89 odstotka, Dow Jones pa za 180 točk. Ton je narekoval padec programskih in oblačnih delnic. ServiceNow je po rezultatih, v katerih je rast naročniških prihodkov upočasnil ravno bližnjevzhodni konflikt, v enem samem dnevu izbrisal skoraj petino tržne vrednosti, kot poroča CNBC. IBM je presegel pričakovanja po prihodkih in dobičku, a ker vodstvo ni dvignilo celoletne napovedi, so vlagatelji to prebrali kot signal previdnosti.

Posebno poglavje je pripadalo Tesli. Družba je dan prej objavila prilagojeni dobiček nad pričakovanji analitikov, a v četrtek so delnice vseeno padle za 3,6 odstotka. Po poročanju Yahoo Finance je razlog napoved za 25 milijard dolarjev kapitalskih izdatkov letos, pet milijard več od prejšnje napovedi, ob sočasnem priznavanju negativnega prostega denarnega toka do konca leta. Za podjetje, ki je na borzi vredno 1,4 bilijona dolarjev in letno ustvari komaj dve milijardi temeljnega dobička, je to stava, ki zahteva od vlagateljev izjemno mero zaupanja v prihodnost robotaksijev in humanoidnih robotov.

V Evropi se je odvijala drugačna, a prav tako zgovorna zgodba. Vseevropski Stoxx 600 je četrtek končal z zanemarljivim dvigom 0,1 odstotka, pod površjem pa so se spopadale posamične rezultatske zgodbe z energetskim pritiskom, ki vse bolj duši evropsko industrijo. L’Oréal je po najhitrejši četrtletni rasti v dveh letih zabeležil najboljši trgovalni dan od novembra 2008 in poskočil za devet odstotkov. Nokia je presenetila z odlično medletno rastjo operativnega dobička. Nestlé je kljub upadu četrtletnih prihodkov pridobil šest odstotkov, ker so vlagatelji ocenili, da je dno za švicarskim velikanom že za njim. Vendar posamične zgodbe niso zmogle preglasiti makroekonomske resnice. Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche je dan prej prepolovila napoved rasti za 2026 z odstotka na pol odstotka. Ministrstvo je upočasnjenje pripisalo neposredno konfliktu in zaprtju Hormuške ožine, inflacija pa naj bi po novih projekcijah dosegla 2,7 odstotka, kot poroča Reuters. Tudi Italija je istega dne znižala napoved rasti, proračunski primanjkljaj pa zvišala na 2,9 odstotka BDP.

Številke, ki jih je v četrtek navedel Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo, na konferenci v Singapurju, postavljajo celotno borzno dogajanje v okvir, pred katerim se individualne rezultatske zgodbe zdijo skoraj obrobne. Dnevni izpad znaša 13 milijonov sodov nafte, kar je več, kot sta obe naftni krizi iz sedemdesetih let povzročili skupaj, je dejal za CNBC. Sproščanje 400 milijonov sodov iz strateških zalog po njegovih besedah lajša bolečino, ne pa zdravi vzroka. Posebej zaskrbljujoč je položaj evropskega letalskega goriva, saj celina okrog 75 odstotkov reaktivnega goriva uvozi iz bližnjevzhodnih rafinerij, ti tokovi pa so od začetka konflikta ustavljeni.

Na surovinskih trgih je zlato v četrtek padlo proti 4.700 dolarjem za unčo, približno deset odstotkov pod ravnjo pred začetkom konflikta, ker naraščajoči inflacijski pritiski dvigujejo pričakovanja o višjih obrestnih merah in s tem zmanjšujejo privlačnost kovine brez obresti. Baker se je gibal okrog 6,09 dolarja za funt, blizu dvomesečnih višav, ker vlagatelji stavijo, da bi kakršen koli diplomatski napredek sprostil industrijske tokove. Zemeljski plin v ZDA se je gibal okrog 2,72 dolarja za milijon britanskih termalnih enot, podprt z upadom proizvodnje in rekordnimi tokovi v izvozne terminale, čeprav nadpovprečne zaloge in mile spomladanske temperature zavirajo nadaljnjo rast.

V ozadju vsega tega ostaja neodgovorjeno vprašanje prihodnje monetarne politike v ZDA. Kevin Warsh, Trumpov kandidat za predsednika Federalnih rezerv, je v torek pred senatnim bančnim odborom zatrdil, da predsednik od njega ni zahteval obljube o nižanju obrestnih mer, in napovedal spremembo režima pri Fedu. Potrditev ovira republikanski senator Thom Tillis, ki jo pogojuje z umikom kazenske preiskave proti sedanjemu predsedniku Fedu Jeromeu Powellu, zato usoda najpomembnejšega ekonomskega imenovanja v Trumpovem mandatu ostaja negotova v trenutku, ko bi trgi najbolj potrebovali jasen signal o smeri obrestne politike.

V petkovem jutru Brent ostaja nad sto dolarji, Hormuška ožina pa pod dvojno blokado, v kateri nobena stran ne dovoljuje prostega prehoda. Vrzel med obema zahodnima borznima polovicama se ne zmanjšuje. Wall Street je po začetnem februarskem šoku okreval do novih rekordov, ker ga ženeta rezultatska sezona in neuklonljivo povpraševanje po infrastrukturi za umetno inteligenco. Evropski indeksi medtem tiščijo na mestu, ker naraščajoči energetski stroški bremenijo ravno tiste panoge, na katerih počiva celotna kontinentalna rast.