Za odpravo posledic lanske suše in pozebe bo iz sklada proračunske rezerve za naravne nesreče šlo približno 13,4 milijona evrov, uradna ocena neposredne škode na kmetijskih pridelkih pa dosega 77,5 milijona evrov. Vlada je na dopisni seji 20. julija Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovila pravice porabe za izvedbo že sprejetih programov pomoči.
Za odpravo posledic suše je predvidenih približno 8,5 milijona evrov, za pozebo 4,5 milijona evrov, dodatnih 360.000 evrov pa je namenjenih škodi na trajnih nasadih. Podlaga za izplačila je Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, po katerem se pomoč za posamezni kmetijski pridelek določi v višini 30 odstotkov ocenjene neposredne škode.
Državna pomoč se dodeli le za pridelke, pri katerih je bila kmetijska proizvodnja zaradi ujme zmanjšana za 80 odstotkov ali več. Pri trajnih nasadih je odlok pomoč omejil na oškodovance s stoodstotno izgubo pridelka. Teh je bilo 62 v 23 občinah, njihova škoda pa je ocenjena na 1,22 milijona evrov.
Suša je povzročila za 42,3 milijona evrov ocenjene škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, in prizadela 4.354 oškodovancev v 126 občinah ter 36.948 hektarjev kmetijskih površin. Pozeba je povzročila za 35,2 milijona evrov škode na trajnih nasadih ter prizadela 486 oškodovancev v 95 občinah in 2.044 hektarjev površin. Oceni je vlada potrdila februarja letos.
Za velik del oškodovancev, pri katerih izpad ni dosegel zakonskega praga, državne pomoči iz tega naslova ni.
Skupno sta lanska suša in pozeba prizadeli več kot 4.800 oškodovancev na skoraj 39.000 hektarih kmetijskih površin.
