13,8 evra na mesec za JEK 2, gospodinjstvo bi denar dobilo nazaj šele po 31 letih

Ekonomist Jože P. Damijan je 3. novembra na konferenci Energetika 2026 na Bledu predstavil pet modelov financiranja drugega bloka jedrske elektrarne Krško, od katerih bi v treh gospodinjstva devet let plačevala po 13,8 evra na mesec. Izračun Lider.si na podlagi njegovih podatkov kaže, da bi se jim vložek v stalnih cenah s popusti pri ceni elektrike povrnil leta 2061, 31 let po prvem plačilu.

Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, za gradnjo računa z 10,38 milijarde evrov brez stroškov financiranja med gradnjo, vsi njegovi zneski pa so v stalnih cenah leta 2025. V teh treh modelih bi gospodinjstva prevzela osmino naložbe ali 1,3 milijarde evrov, enak znesek pa podjetja. Vsako od 870.000 gospodinjstev bi v letih od 2030 do 2038 vplačalo 1.492 evrov in med gradnjo prejemalo 18,7 evra popusta na leto, po zagonu leta 2039 pa 40 let po 58,3 evra. Neto korist bi v 49 letih po izračunu Lider.si znašala 1.009 evrov. Realni letni donos bi po navedbah Damijanove predstavitve znašal 2,5 odstotka. Izračuni Lider.si so v stalnih cenah, brez diskontiranja in z enakomernimi letnimi plačili. Elektrarna bi po navedbah Damijanove predstavitve delovala več kot 60 let, finančni izračun v njej pa zajema 40 let obratovanja, do leta 2078.

Povprečni gospodinjski odjemalec je v prvem četrtletju 2026 po podatkih Portala Energetika plačal 208,4 evra za MWh z DDV. Pri porabi gospodinjstev 3,32 TWh leta 2024, razdeljeni med 870.000 odjemalcev, znaša letni račun po izračunu Lider.si 795 evrov. Vložek 13,8 evra na mesec bi dosegel 20,8 odstotka tega računa, popust po zagonu, izražen brez davkov, pa 7,3 odstotka. Ob dvoodstotni inflaciji, ki jo za tekoče cene predpostavlja vladno poročilo o modelu financiranja JEK 2, bi vložek, indeksiran od leta 2025, po izračunu Lider.si leta 2030 znašal 15,2 evra na mesec, leta 2038 pa 17,9 evra.

Gospodinjstva bi po zagonu za približno tretjino porabe plačevala povprečno 35,1 evra za MWh namesto povprečne referenčne cene 81,9 evra, vložek pa bi plačala posebej že pred zagonom. Obe ceni sta brez omrežnin, davkov in prispevkov. Na prosojnici Damijanove predstavitve piše, da zamejena cena za tretjino porabe “krepi javno podporo projektu”. Realni donos gospodinjstva bi bil višji od realnega donosa desetletne slovenske državne obveznice, ki je 3. novembra po podatkih spletišča Trading Economics nominalno znašal 3,91 odstotka, po izračunu Lider.si ob dvoodstotni inflaciji pa približno 1,9 odstotka.

Damijanov model v letih, ko elektrarna še ne bi proizvajala elektrike, gospodinjstvom in podjetjem predvideva po 16,3 milijona evrov popusta na leto, v devetih letih skupaj 293 milijonov evrov. Brez tega popusta bi realni donos gospodinjstva po izračunu Lider.si padel na 1,9 odstotka, na raven realnega donosa državne obveznice. Ena od prosojnic predstavitve navaja letna vložka Slovenije in Hrvaške v višini 577 in 288 milijonov evrov, graf neto letnih tokov na njej pa 599 in 299 milijonov evrov, skupaj 33 milijonov evrov več, približno toliko, kolikor na leto znašajo popusti gospodinjstvom in podjetjem.

Vodja ožje vladne delovne skupine za financiranje Marjan Divjak je februarja na novinarski konferenci Gen energije predstavil predlog financiranja prek državne zakladnice in projektne družbe v državni lasti. Zasebni vlagatelji bi po tem predlogu lahko sodelovali posredno, z nakupom državnih vrednostnih papirjev. Gen energija je na isti konferenci napovedala začetek gradnje leta 2032, dokončanje leta 2039 in priključitev na omrežje leto pozneje, Damijan pa računa z gradnjo od leta 2030 in zagonom leta 2039. Gospodinjstva bi po njegovem modelu začela plačevati dve leti pred začetkom gradnje po načrtu Gen energije.

Če bi se gradnja podražila za četrtino in bi gospodinjstva krila svoj delež ob nespremenjenih popustih, bi se mesečni vložek po izračunu Lider.si zvišal na 17,3 evra, donos pa bi padel na 1,4 odstotka. Ob podražitvi za polovico bi vložek znašal 20,7 evra, donos pa 0,5 odstotka. Finski blok Olkiluoto 3 družbe Teollisuuden Voima, katere lastniki po navedbah družbe Pohjolan Voima elektriko prejemajo po lastni ceni, je po poročanju revije Nuclear Engineering International stal približno trikrat toliko kot po prvotni oceni.

V modelih z 25-odstotnim deležem hrvaške države ali družbe HEP bi se slovenski javni vložek v primerjavi s stoodstotnim državnim financiranjem prepolovil, s 1.154 na 577 milijonov evrov na leto. Hrvaška stran bi vložila 2,6 milijarde evrov in po navedbah predstavitve prejela vračilo glavnice z 2,5-odstotnimi obrestmi. Kabinet takratnega predsednika vlade je septembra 2025 sporočil, da Slovenija Hrvaški ni dala uradne ponudbe za soinvestitorstvo. Hrvaški premier Andrej Plenković je približno tri mesece prej v Vinici dejal, da Hrvaško zanima sodelovanje, najraje po obstoječem modelu. Po tem modelu Hrvaška prejema polovico elektrike, proizvedene v Nuklearni elektrarni Krško.