14.628 normirancev lani ni zdržalo do konca leta, odločitev za 2027 pa morate sporočiti do 31. decembra

Do 31. decembra je treba Finančni upravi sporočiti, po katerih pravilih boste obdavčeni v letu 2027, do takrat pa pravila še niso dokončna. Normirancev je bilo v letu 2025 91.181 ali za 20.167 več kot v letu 2021, mediana njihovih prihodkov pa je ostala pri 19.028 evrih, v letu 2021 je znašala 18.223 evrov. Dejavnost je pred 31. decembrom 2025 končalo 14.628 zavezancev, štiri leta prej pa 7.827.

Zakon, ki bi znižal prispevke samozaposlenih, se ne uporablja. Državni zbor je 11. maja sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki samozaposlenim in kmetom s prihodki pod letno minimalno plačo določa najnižjo zavarovalno osnovo v višini 45 odstotkov minimalne letne plače. Po lastnem besedilu se uporablja od 1. julija 2026. Ustavno sodišče je 24. julija razveljavilo sklep Državnega zbora o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, zbiranje 40.000 overjenih podpisov pa se je začelo 1. septembra in se izteče 5. oktobra. Najnižja osnova za prispevke ostaja vezana na 60 odstotkov povprečne letne plače.

Po noveli zakona o dohodnini se z davčnim letom 2025 normirani odhodki v višini 80 odstotkov priznavajo do 60.000 evrov prihodkov, nad tem pragom pa ne več. Po razosebljenih podatkih Finančne uprave iz obračunov DohDej je bilo zavezancev s prihodki nad 60.000 evrov v letu 2021 5.753, v letu 2022 7.585, v letu 2023 7.360, v letu 2024 8.027 in v letu 2025 5.720. Njihov delež v prihodkih skupine je v letu 2025 padel s 30,9 na 22,8 odstotka. Zavezancev s prihodki nad 120.000 evrov je bilo v letu 2024 1.151, v letu 2025 pa 767.

Skupni prihodki normirancev so se v letu 2025 prvič v petletnem obdobju znižali, z 2.445,8 milijona evrov na 2.361,8 milijona. V razredu do 20.000 evrov so zrasli za 8,1 milijona evrov, v razredu od 20.000 do 60.000 evrov za 125,7 milijona, v razredu od 60.000 do 120.000 evrov pa upadli za 168,3 milijona in nad 120.000 evrov za 49,5 milijona. Število zavezancev se je v istem letu povečalo z 89.193 na 91.181.

Zavezancev, ki so dejavnost končali pred 31. decembrom, je bilo v letu 2022 10.317, v letu 2023 11.540 in v letu 2024 13.040. Obračunov z ničelnimi prihodki je bilo v letu 2021 3.724, v letu 2025 pa 5.197. Delež tistih, ki v davčnem letu niso poslovali vseh dvanajst mesecev, se pet let giblje med 29,1 in 29,7 odstotka. Povprečni prihodek zavezanca s polnim letom je v letu 2025 znašal 31.004 evrov, zavezanca z delnim letom pa 12.589 evrov.

Polovica zavezancev ima največ 20.000 evrov prihodkov. Takšnih je bilo v letu 2025 51,5 odstotka, v letu 2021 pa 53 odstotkov. Pri 19.000 evrih prihodkov in 80-odstotnih normiranih odhodkih znaša davčna osnova 3.800 evrov, davek po 20-odstotni stopnji pa 760 evrov na leto. Izračun predpostavlja zavezanca, ki v sistemu posluje vse leto, in ne upošteva olajšav.

Pri podjetniškem in poslovnem svetovanju je število obračunov z 8.751 v letu 2021 naraslo na 10.654, pri izobraževanju s 4.386 na 6.319, pri računalniškem programiranju s 4.673 na 6.097, pri nastanitvenih dejavnostih s 3.774 na 5.426 in pri specializiranih gradbenih delih s 3.541 na 4.993. Pri poštni in kurirski dejavnosti se je število obračunov s 629 povzpelo na 1.375. Delež celotnega gradbeništva, oddelkov 41, 42 in 43, se je v vseh petih letih gibal med 5,3 in 5,7 odstotka vseh normirancev.

Upad števila zavezancev nad 60.000 evrov ima dve razlagi, ki ju iz podatkov Finančne uprave ni mogoče ločiti. Zavezanci so bodisi izstopili iz sistema in prešli na dejanske odhodke bodisi v njem ostali z nižjim prijavljenim prometom. Prvo razlago je mogoče preveriti z zbirko podatkov o zavezancih z dejanskimi odhodki, druge ne.

Državni zbor je novembra 2025 prag za vstop v sistem in ostajanje v njem zvišal na 120.000 evrov za zavezance s polno dejavnostjo in na 50.000 evrov za popoldanske. Interventni zakon črta prepoved ponovnega vstopa v sistem in pogoj neprekinjenega polnega zavarovanja skrajšuje z devetih na pet mesecev. Učinek teh sprememb bo viden v obračunih za leto 2026, ki jih je treba oddati do 31. marca 2027.

Po podatkih iz vladnih izhodišč za pripravo davčne reforme je delež normirancev med vsemi zavezanci v posameznih dejavnostih presegel 80 odstotkov. V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih je znašal 87 odstotkov, v dejavnosti javne uprave in obrambe se je s 57 odstotkov v letu 2017 dvignil na 87 odstotkov v letu 2023, v poslovanju z nepremičninami pa z 59 na 82 odstotkov.

Zavezancev, ki so dejavnost končali pred 31. decembrom 2025, je bilo 14.628. Štiri leta prej jih je bilo 7.827.