20.300 prostih delovnih mest in 44.000 brezposelnih: kam se premika slovensko gospodarstvo?

V prvem četrtletju 2026 je bilo v Sloveniji prostih 20.300 delovnih mest. Aprila je bilo registriranih 44.175 brezposelnih. Stopnja prostih delovnih mest je bila 2,5 odstotka. Največje povpraševanje po delovni sili je v gradbeništvu, kjer je stopnja prostih mest 5,1 odstotka, v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih 4,8 odstotka ter v predelovalnih dejavnostih.

Prosta delovna mesta se v prvem četrtletju 2026 povečala za 12,2 odstotka glede na četrto četrtletje 2025. Največ jih je bilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini, kažejo podatki državnega statističnega urada. V teh treh področjih je bila razpisana skoraj polovica vseh prostih delovnih mest.

Gradbeništvo je medletno povečalo število prostih mest za 640, predelovalne dejavnosti za 530. Stopnja prostih delovnih mest v gradbeništvu je bila 5,1 odstotka, v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih 4,8 odstotka. To pomeni, da na vsakih 100 zasedenih delovnih mest v gradbeništvu pride pet prostih.

Medtem ko se v predelovalnih dejavnostih število prostih delovnih mest povečuje, se število zasedenih zmanjšuje. Predelovalne dejavnosti nenehno zmanjšujejo število zasedenih delovnih mest od tretjega četrtletja 2023. V prvem četrtletju 2026 je bil upad zasedenih mest zaznan prav v predelovalnih dejavnostih. Prosta mesta se odpirajo, a se hkrati zmanjšuje skupno število zaposlenih v sektorju, kar kaže na strukturno spremembo. Razlog je lahko avtomatizacija, prestrukturiranje ali selitev proizvodnje.

Aprila 2026 je bilo registriranih 44.175 brezposelnih, kar je 3,9 odstotka manj kot marca. Brezposelnost pada tretji mesec zapored. Velenje je edina izjema, kjer se brezposelnost povečuje.

Med brezposelnimi je 12.000 mladih. Program, ki zagotavlja 710 evrov mesečno, pokriva le 120 mladih. To pomeni, da 99 odstotkov mladih brezposelnih nima dostopa do tega programa.

Če je prostih 20.300 delovnih mest in 44.000 brezposelnih, zakaj ne gredo skupaj? Neskladje ni v tem, da ni mest. Je v tem, da prosta mesta in brezposelni niso na isti lokaciji, v isti kvalifikaciji ali po istih pogojih.

Gradbeništvo rabi ljudi na gradbišču. Brezposelni mladi morda nimajo kvalifikacij ali dostopa do gradbišča. Gostinstvo rabi ljudi ob vikendih in zvečer. Brezposelni morda iščejo redno zaposlitev od ponedeljka do petka. Plače v gostinstvu in gradbeništvu (verjetno) niso takšne, da bi pritegnile ljudi iz drugih sektorjev.

Predelovalne dejavnosti odpirajo nova prosta mesta, a hkrati zmanjšujejo skupno število zaposlenih. Odpirajo bolj kvalificirana delovna mesta in zapirajo manj kvalificirana.

Število zasedenih delovnih mest se je v prvem četrtletju povečalo za skoraj 3.200. Najbolj v izobraževanju, kjer je bilo za skoraj 2.300 več zasedenih mest, ter v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je bilo za približno 1.200 več. Sledile so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti z 600 dodatnimi mesti. To kaže, kam se premika slovensko gospodarstvo. Javni sektor raste, predelovalne dejavnosti pa se krčijo.