240 ladij čaka na iransko dovoljenje za prehod skozi Hormuz, dogovora pa še vedno ni

Skozi Hormuško ožino, zaprto od konca februarja, je po podatkih iranske agencije Fars, ki se sklicuje na mornarico Revolucionarne garde, v enem dnevu z iranskim dovoljenjem prešlo najmanj 33 ladij, med njimi naftni tankerji, okoli 240 pa jih je čakalo na prehod. To, da Teheran prehod dovoljuje po svoji presoji, je hkrati tisto, kar naj bi dogovor odpravil, in razlog, da ga Združene države in Iran kljub tednom pogajanj še nista sklenila.

Osnutek memoranduma o soglasju, o katerem so poročali Axios in druge ameriške medijske hiše, predvideva šestdesetdnevno podaljšanje premirja, ponovno odprtje ožine, iransko pravico do proste prodaje nafte in pogajanja o iranskem jedrskem programu, ki naj bi tekla šele v tem obdobju. Skozi ožino pluje približno petina svetovne nafte, zato je njeno zaprtje od pomladi dvigovalo cene energije po svetu.

Obe strani sta sporočili, da je dogovor blizu. Donald Trump je v petek napovedal, da bo o memorandumu sprejel končno odločitev, a se je sestanek v situacijski sobi Bele hiše po dveh urah končal brez nje; po besedah uradnika, ki ga navaja New York Times, je razprava zastala med drugim pri odmrznitvi iranskih sredstev. Obrambni minister Pete Hegseth je v soboto na konferenci v Singapurju ocenil, da se Iran približuje ameriškim stališčem in da so pogajanja produktivna, a poteze predsednika ni napovedal. Odločitve do nedeljskega jutra ni bilo.

Združene države in Iran isti osnutek bereta povsem različno. Trump je na omrežju Truth Social zahteval, da Iran pod nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo izroči in uniči visoko obogateni uran; Teheran odgovarja, da mora uran ostati v državi, memorandum pa o jedrskem programu sploh ne odloča in obljublja le poznejša pogajanja. Iranska agencija Fars je predsednikovo objavo zavrnila z oceno, da odpira točke, ki nasprotujejo besedilu dogovora. Še bolj zategnjeno je vprašanje ožine. Washington vztraja pri prehodu brez pristojbin in brez iranske besede, Teheran pa je v nedeljo sporočil, da bo ožino še naprej upravljal in da nasprotna trditev ne drži; ladje, ki skozi ožino plujejo po iranskem dovoljenju, dajejo prav Teheranu. Ostaja še denar. Zgodnejša poročila so napovedovala sprostitev približno 12 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev in omilitev sankcij, Trump pa je ob koncu tedna sporočil, da denar do nadaljnjega ne bo zamenjal lastnika.

Trgi stavijo na sklenitev. Cena nafte Brent je maja padla za približno 17 odstotkov in se približala 91 dolarjem za sod, Dow Jones je prvič presegel 51.000 točk, indeks S&P 500 pa je nanizal deveti zaporedni teden rasti. Posredniki, med njimi pakistanski vojaški vrh, ki je obiskal Teheran, ocenjujejo, da je dogovor dosegljiv, ameriški uradnik pa je memorandum opisal kot dokument, ki naj vse strani zgolj pripelje za pogajalsko mizo, podrobnosti pa naj bi uskladili pozneje. Po tej logiki je ohlapnost besedila njegova prednost.

Nadzor nad ožino je edino vprašanje, ki ga ohlapnost ne more rešiti. Amos Hochstein, nekdanji visoki energetski svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna, je na televiziji CNBC ocenil, da bo Iran ožino nadzoroval v doglednem času ne glede na vsebino dogovora in da v to verjame celotna regija. Visok izraelski uradnik je nastajajoči dogovor ob koncu tedna ocenil kot slab, ker Teheranu sporoča, da ima v rokah vzvod, po učinku enakovreden jedrskemu. V treh mesecih vojne se je nadzor nad ožino izkazal za orožje, ki deluje brez jedrske konice. Dogovor, ki to vprašanje pušča odprto, iranski vzvod potrjuje, in to v besedilu, ki naj bi vojno končalo. Ameriška blokada iranskih pristanišč je ob koncu maja ostala v veljavi, ameriška vojska je v Omanskem zalivu onesposobila tovorno ladjo, ki naj bi skušala prebiti blokado, okoli 240 plovil pa je še naprej čakalo, da jim prehod dovoli Teheran.