Teden, ki bo definiral leto 2026 na trgih: nafta nad 107 dolarjev, napad v Washingtonu in štiri centralne banke brez odgovorov

V soboto zvečer washingtonskega časa je 31-letni Cole Tomas Allen iz Kalifornije s sačmarico in pištolo prodrl mimo varnostne kontrolne točke v washingtonskem hotelu Hilton, kjer je za mizo sedel predsednik Donald Trump, ob njem pa večina njegove administracije. Agent tajne službe je bil zadet v neprebojni jopič. Trumpa so evakuirali nepoškodovanega. Nekaj ur prej je isti predsednik na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je odpovedal pošiljanje pogajalcev v Islamabad, ker je “preveč časa zapravljenega za potovanje”, in s tem pokopal zadnje upe za drugi krog pogajanj z Iranom.

Azijski trgi so se v ponedeljek zjutraj odprli v zeleno, Nikkei je pridobil 1,4 odstotka, južnokorejski Kospi skoraj dva odstotka, a ameriške terminske pogodbe so padale, S&P 500 za 0,3 odstotka, Dow za 0,2. Trgi vstopajo v teden, kakršnega letos še ni bilo. Brent je v nedeljskem elektronskem trgovanju poskočil nad 107 dolarjev za sodček. Iranska revolucionarna garda je v Hormuški ožini zasegla dve tovorni ladji. Trump je v četrtek odredil ameriški mornarici, naj “strelja in uniči vsako plovilo, ki polaga mine” v ožini. In naslednjih pet dni bo prineslo sočasna zasedanja štirih najpomembnejših centralnih bank na svetu, kvartalne rezultate petih največjih tehnoloških podjetij in prvo oceno aprilske inflacije v evrskem območju.

Petkovo zaprtje je Brent postavilo pri 105,33 dolarja, WTI pri 94,40 dolarja, oba z dvoštevilčnim tedenskim porastom. A te številke so bile stare že preden je Trump v soboto odpovedal Islamabad. Terminski posli na surovo nafto so se v azijskem nočnem trgovanju pomaknili nad 107 dolarjev, in nič v javnih izjavah iranske ali ameriške strani ne napoveduje, da bi se Hormuška ožina kmalu odprla. Skozi ožino danes pluje manj kot pet ladij dnevno. Pred vojno jih je prehajalo več kot dvesto.

Za Christine Lagarde, predsednico ECB, ki bo v četrtek 30. aprila vodila zasedanje sveta ECB, je ta podatek pomembnejši od vseh diplomatskih izjav. Inflacija v evrskem območju je marca poskočila na 2,6 odstotka z 1,9 odstotka mesec prej. Cene energentov so prvič po letu dni zabeležile medletno rast, in sicer 5,1 odstotka. V Nemčiji so se pogonska goriva v enem mesecu podražila za 15,6 odstotka, kurilno olje za 43,2 odstotka. Eurostat bo v četrtek, le ur pred odločitvijo ECB, objavil prvo oceno aprilske inflacije, na katero bodo prvič v celoti vplivale marčevske in aprilske cene goriv.

Trgi z dobrih 73 odstotki verjetnosti pričakujejo, da bo depozitna obrestna mera ostala pri dveh odstotkih. A četrtina udeležencev na napovednih trgih že stavi na zvišanje, in nekateri člani sveta ECB v zadnjih dneh niso storili ničesar, da bi te stave ohladili. Joachim Nagel, predsednik Bundesbanke, je pretekli teden na srečanju IMF Hormuško ožino označil za “Ahilovo peto svetovnega gospodarskega sistema” in dodal, da je situacija “zelo neprozirna”. Na vprašanje o morebitnem zvišanju obrestnih mer je latvijski centralni bankir Martins Kazaks odgovoril z dvema besedama: “Bomo videli.”

Analitiki banke ING ocenjujejo, da ECB pričakuje inflacijski val, ki se bo začel pri gorivih, se razširil na prevoz in hrano in nato dosegel industrijske izdelke. Dokler ostane enkraten in časovno omejen, zvišanja obrestnih mer po njihovi oceni ne bo. Ista banka pa opozarja, da se položaj iz tedna v teden slabša: evropske zaloge plina so pri 29 odstotkih kapacitete, najnižje v tem obdobju po letu 2022, polnjenje pred zimo pa bo letos dražje in težje, ker katarski LNG, ki je pred vojno pokril petino evropskih potreb, po iranskem napadu na terminal Ras Laffan še vedno ni v celoti obnovljen.

Marcovske projekcije ECB so rast evrskega območja za 2026 znižale na 0,9 odstotka, inflacijo pa dvignile na 2,6 odstotka. Če bo aprilska številka, ki jo bo Eurostat objavil v četrtek, presegla tri odstotke, bo junijsko zvišanje obrestnih mer postalo skoraj neizogibno. In to v gospodarstvu, ki raste manj kot odstotek.

Sredo prej bo v Washingtonu zadnjič kot predsednik Feda zasedal Jerome Powell. Ministrstvo za pravosodje je v petek ustavilo kazensko preiskavo proti njemu, s čimer je odprlo pot za potrditev Kevina Warsha, ki ga je Trump januarja nominiral za naslednika. Powellu mandat poteče 15. maja. Na zaslišanju pred senatom je Warsh pretekli teden zavrnil očitke, da je predsedniku obljubil nižanje obrestnih mer. “Predsednik me nikoli ni prosil, da bi se zavezal k kakršni koli obrestni meri,” je povedal. Trgi pričakujejo, da bo Fed obrestne mere zadržal, in terminski posli ne predvidevajo niti ene spremembe do konca leta. A zamenjava na vrhu najpomembnejše centralne banke na svetu, sredi energetske krize in z nafto nad sto dolarji, bo sama po sebi premikala trge.

Istega dne, ko bo Fed objavil svojo odločitev, bodo kvartalne rezultate predstavili Alphabet, Amazon, Meta Platforms in Microsoft. Dan pozneje bo na vrsti Apple, ki bo rezultate prvič predstavljal po najavi, da bo septembra Tim Cook prepustil vodenje Johnu Ternusu. Delnice vseh petih so v aprilu porasle za več kot deset odstotkov, Meta pa je medtem napovedala odpuščanje 8.000 zaposlenih. Vprašanje, ki si ga bodo trgi zastavili ob teh rezultatih, ni ali umetna inteligenca še vedno raste, ampak ali raste dovolj hitro, da upraviči vrednotenja, ki so že zdaj na zgodovinskih višavah.

Slovensko gospodarstvo uvozi praktično vso nafto in plin. Vsako zvišanje obrestnih mer ECB se v tednih prenese na obrestne mere stanovanjskih posojil in podjetniških kreditov. Mednarodni denarni sklad je v aprilskem poročilu projiciral rast evrskega območja pri 1,1 odstotka in opozoril na energetski šok, ki po vsej regiji oži prostor za gospodarsko politiko. Če ECB obrestne mere dvigne, se bodo podražili krediti in posojila. Če jih zadrži, tvega, da inflacija uide izpod nadzora. Edini odgovor, ki bi resnično pomagal, bi bil konec vojne in odprta Hormuška ožina. A na to v četrtek ne more računati nihče.