3,5 milijona evrov za 20 raziskav o hrani in podeželju, od usmrtitve petelinčkov do duševnega zdravja na kmetijah

Plants on field
Foto: Unsplash

Država bo financirala prvo epidemiološko študijo duševnega zdravja med kmečkim prebivalstvom, iskanje lokacij za vodne zadrževalnike, analizo, ali je smiselno prenehati pobijati enodnevne petelinčke, in razvoj sistema, ki bi na klavni liniji samodejno zaznaval poškodbe živali. To so štiri od 20 tem, ki jih je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) razpisala 20. maja v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri«. Za sofinanciranje je namenjenih 3,5 milijona evrov, od tega 2,5 milijona zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), milijon ARIS. Prijave je treba oddati do 30. junija 2026 do 14. ure prek portala ARIS Digital Forms.

Razpis pokriva štiri področja: konkurenčnost kmetijstva in živilstva, varovanje okolja, kakovost življenja na podeželju ter prenos znanja v politiko. Projekti trajajo od 12 do 36 mesecev, prijavijo se lahko raziskovalne organizacije, vpisane v evidenco ARIS, vodja projekta pa mora imeti doktorat. Vsak projekt mora pripraviti konkreten predlog zakonodajnih sprememb na svojem področju.

20 RAZPISANIH RAZISKOVALNIH TEM, CRP »NAŠA HRANA, PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI« 2026
Št.TemaKaj konkretno zahteva
1.1.1Usmrtitev enodnevnih petelinčkovEkonomika alternativ (določanje spola v jajcu, dvonamenske linije, pitanje), predlog zakonodaje
1.1.2Zaznavanje poškodb na klavni linijiAlgoritmi za perutnino (kontaktni dermatitis) in prašiče (stanje repov), integracija v uradni nadzor
1.1.3Rastlinjaki za prehransko varnostKoliko in kakšnih rastlinjakov potrebuje Slovenija, optimalne lokacije, razpoložljiva toplotna energija
1.1.4Senzorično ocenjevanje živilEnotna metoda za zaščitene proizvode brez mednarodnega standarda, akreditacija po ISO 17025
2.1.1Prilagajanje kmetijstva podnebjuStroški in koristi ukrepov po panogah (od sadjarstva do čebelarstva) in po regijah
2.2.1Energetska učinkovitost na kmetijahMetodologija za spremljanje porabe energije in proizvodnje OVE, kazalniki po panogah
2.2.2Vodni zadrževalniki za namakanjeLokacije, prostornine, pregledna karta obstoječih in predlaganih zadrževalnikov
2.3.1Vodne zahteve drevesPoraba vode najpogostejših vrst po ekoregijah, ocena primernosti ob podnebnih scenarijih
2.3.2Biotska raznovrstnost v gozdovihUkrepi nege in obnove v območjih Natura 2000, smernice za gozdni reprodukcijski material
2.3.3Bolezni gozdnega sadilnega materialaBiotska tveganja v drevesnicah, smernice za pridelavo sadik z minimalnimi tveganji
2.3.4Odkrivanje gozdnih škodljivcevDroni, satelitski posnetki, eDNA, psi za odkrivanje, primerjava učinkovitosti metod
3.1.1Dobrobit rejnih kuncevNormativi za bivalne pogoje, zdravstveno varstvo, biovarnostni ukrepi, predlog pravilnika
3.1.2Dobrobit prepelic in puranovNormativi za reje, zdravstvena problematika (salmoneloza, kanibalizem), stanje v klavnicah
3.1.3Reja s prostimi svinjamiPrimerjava preživetja pujskov v sistemih s prosto, začasno ukleščeno in ukleščeno svinjo
3.2.1Duševno zdravje na kmetijahPrva epidemiološka raziskava v Sloveniji, analiza podatkov NIJZ in ZZZS za zadnjih 10 let
3.3.1Trajnostni prehranski sistemOkvir od pridelave do potrošnje, indikatorji, predlog institucionalne ureditve
4.1.1Obvladovanje podnebnih tveganjProjekcija škod do 2050, vzdržnost zavarovalnega sistema, analiza katastrofnih obveznic
4.1.2Ekološko kmetijstvo po 2027Analitične podlage za nov akcijski načrt, trendi strukture, dostop do zemljišč
4.1.3Kazalniki dobrobiti živaliValidacija za prašiče, perutnino in govedo, podlage za nacionalno shemo označevanja
4.1.4Promocija kmetijskih pridelkovPregled učinkovitosti 2016-2026, analiza porabe sredstev, priporočila za nadgradnjo
Lider.si | Vir: ARIS, javni razpis CRP 2026

Slovenija doslej ni imela sistematične epidemiološke raziskave o duševnem zdravju na kmetijah. Razpis to zahteva: analizo podatkov NIJZ in ZZZS za zadnje desetletje, terensko raziskavo med kmeti in predstavniki služb ter pripravo smernic za zmanjšanje stigme. Posebej zahteva, da raziskovalci ločijo osebe, ki živijo in delajo na kmetijah, od tistih, ki so le kmečko zavarovane.

Finančno najzahtevnejša tema zahteva projekcijo podnebno pogojenih škod v kmetijstvu do leta 2050, oceno vzdržnosti sedanjega zavarovalnega sistema in analizo možnosti uvedbe katastrofnih obveznic. Primerjati morajo prakse v Franciji, Italiji, Avstriji in Grčiji. V zadnjih dveh desetletjih so suše, pozebe in poplave v slovenskem kmetijstvu povzročile za več sto milijonov evrov škode, delež kmetijskih gospodarstev z zavarovano proizvodnjo pa ostaja nizek.

Praktičen končni izdelek zahteva tema o vodnih zadrževalnikih: pregledna karta z vrisanimi obstoječimi in predlaganimi zadrževalniki za namakanje, z opredeljenimi prostorninami in analizo omejitev v prostoru. Raziskovalci morajo analizirati izplačila škode zaradi suše po lokacijah in kulturah ter opredeliti, kje vodnih virov za kmetijstvo primanjkuje.

Na področju dobrobiti živali razpis financira pet ločenih projektov. Eden zahteva analizo, ali je v slovenskih razmerah ekonomsko izvedljivo prenehati z rutinskim usmrčevanjem enodnevnih petelinčkov in preiti na določanje spola v jajcu ali pitanje petelinčkov. Drug razvija algoritme, ki bi na klavni liniji samodejno ocenjevali kontaktni dermatitis pri perutnini in stanje repov pri prašičih. Tretji primerja preživetje pujskov pri prostih, začasno ukleščenih in ukleščenih svinjah. Preostala dva postavljata normative za rejo kuncev ter prepelic in puranov, za kateri slovenska zakonodaja doslej ni imela podrobnih predpisov.

Razpis financira tudi opredelitev potreb po rastlinjakih za dvig samooskrbe z zelenjavo, razvoj metodologije za spremljanje energetske učinkovitosti na kmetijah, odkrivanje gozdnih škodljivcev z droni in eDNA ter analitične podlage za nov akcijski načrt ekološkega kmetijstva po letu 2027. Celoten seznam 20 tem z obrazložitvami ciljev je objavljen na spletni strani ARIS.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji