Slovenija julija proizvedla precej manj elektrike, vse bolj smo odvisni od uvoza

Slovenska energetika je julija proizvedla občutno manj električne energije kot leto prej. Neto proizvodnja je znašala 996 GWh, kar je devet odstotkov manj kot julija 2025 in 13 odstotkov manj kot junija letos, kažejo začasni podatki Statističnega urada.

Največji padec so zabeležile hidroelektrarne. Njihova proizvodnja je bila s 212 GWh kar 35 odstotkov manjša kot julija lani. Še izraziteje je upadla proizvodnja v termoelektrarnah, kjer je bila medletno manjša za 41 odstotkov, na 47 GWh.

Jedrska elektrarna je proizvedla 497 GWh oziroma približno toliko kot junija in le dva odstotka manj kot julija lani. Precej boljša pa je bila proizvodnja iz sončnih in vetrnih elektrarn (240 GWh), ki se je dvignila za 30 odstotkov več v primerjavi z letom prej.

Uvoz raste, izvoz pada

Ker je bila domača proizvodnja manjša, je Slovenija julija potrebovala več elektrike iz tujine. Uvoz je dosegel 1.035 GWh, kar je odstotek več kot julija lani in 17 odstotkov več kot junija.

Na drugi strani je izvoz znašal 897 GWh, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem mesecu lani. Slovenija je tako julija uvozila približno 138 GWh električne energije več, kot jo je izvozila.

Kljub manjši proizvodnji se je poraba električne energije povečala. Gospodinjstva so julija porabila 234 GWh, poslovni subjekti pa 618 GWh. Poraba gospodinjstev je bila medletno višja za šest odstotkov, pri poslovnih uporabnikih pa za dva odstotka.

Med poslovnimi porabniki so s 307 GWh pričakovano izstopale predelovalne dejavnosti. Na mesečni ravni se je njihova skupna poraba povečala za štiri odstotke, medtem ko so gospodinjstva porabila odstotek več kot junija.

Podatki kažejo tudi precejšnje spremembe pri oskrbi z energenti. V primerjavi z julijem lani je bila oskrba z ekstra lahkim kurilnim oljem manjša za 53 odstotkov, z utekočinjenim naftnim plinom za 34 odstotkov, s črnim premogom in antracitom za 19 odstotkov ter z zemeljskim plinom za osem odstotkov.

Pri motornih gorivih je bila slika drugačna. Oskrba z dizelskim gorivom je bila medletno višja za tri odstotke, motornega bencina pa je bilo za štiri odstotke več. Na mesečni ravni se je oskrba z bencinom povečala za 11 odstotkov.