Evropska komisija je v okviru nadzorne kampanje Skupni ukrepi o skladnosti proizvodov (JACOP) 2025 preverila 132 kosov oblačil in pri 49 izdelkih oziroma 37 odstotkih vzorca ugotovila napačne podatke na etiketah. Pri oblačilih, kupljenih prek spleta, je bilo neskladij več kot pri tistih iz trgovin.
V tekstilnem sklopu kampanje so laboratoriji preverjali otroška oblačila, spalne srajce, šale, športna oblačila in majice ter navedeno surovinsko sestavo primerjali z dejansko.
Slovenski trg ureja ista uredba kot preostalo Unijo, Uredba (EU) št. 1007/2011 o imenih tekstilnih vlaken in označevanju surovinske sestave. Nadzor nad njenim izvajanjem opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki vodi prekrškovne postopke.
Distributerju, ki da na trg tekstilne izdelke z neustreznimi etiketami, grozi globa od 1.200 do 3.000 evrov, samostojnemu podjetniku ali posamezniku pa od 800 do 3.000 evrov. Surovinska sestava mora biti na slovenskem trgu navedena v slovenščini, z imenom vlakna in masnim deležem, na primer bombaž 98 odstotkov in elastan dva odstotka.
Komisija opozarja, da neskladne etikete škodijo gospodarstvu in spodkopavajo zaupanje potrošnikov.
Vzorec je majhen in zajema celotno Unijo, ne le slovenskega trga, rezultatov pa ni mogoče neposredno prenesti na police domačih trgovin. Med neskladji so tudi pomanjkljivosti pri obliki ali jeziku oznak, ki kupca ne zavajajo nujno glede dejanske sestave izdelka.
Uredba o označevanju tekstilnih vlaken v Sloveniji velja od 8. maja 2012.
