Šestmesečni euribor je od konca lanskega leta do 24. septembra zrasel z 2,107 na 3,013 odstotka, Petrolu pa bi dvig obrestne mere za 100 bazičnih točk po analizi občutljivosti v letnem poročilu za leto 2025 zmanjšal čisti poslovni izid za 382 tisoč evrov. Telekom Slovenije je ob enakem dvigu zmanjšanje poslovnega izida pred obdavčitvijo na ravni skupine ocenil na 1,66 milijona evrov, Luka Koper pa je povečanje obrestnih odhodkov ocenila na 234.650 evrov.
Petrol, ki je lani ustvaril 174,2 milijona evrov čistega poslovnega izida, je imel konec leta z obrestnimi zamenjavami zavarovano obrestno pozicijo za 97 odstotkov sklenjenih in črpanih dolgoročnih posojil z variabilno obrestno mero. Pri Telekomu Slovenije so posojila s fiksno ali z varovano obrestno mero konec lanskega leta predstavljala 52,8 odstotka finančnih obveznosti, pri Luki Koper pa je bilo s fiksno obrestno mero sklenjenih 76,2 odstotka posojil.
Svet ECB je 10. septembra drugič letos zvišal ključne obrestne mere, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa od 16. septembra znaša 2,50 odstotka. Banka Slovenije v majskem Poročilu o finančni stabilnosti navaja, da pri novih posojilih nefinančnim družbam prevladujejo spremenljive obrestne mere in da se je delež fiksno obrestovanih posojil podjetjem v stanjih zelo rahlo in postopoma zmanjševal. Posojila bank nefinančnim družbam so konec julija znašala 10,7 milijarde evrov, povprečna obrestna mera za obstoječa spremenljivo obrestovana posojila podjetjem pa je decembra lani dosegla 4,0 odstotka, kažejo podatki centralne banke. Gospodarske družbe so po podatkih AJPES lani izkazale 1,23 milijarde evrov finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti, za 12 odstotkov manj kot leto prej, finančne obveznosti pa so se povečale s 33,1 na 36,0 milijarde evrov.
Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev gospodarskih družb je konec lanskega leta po podatkih AJPES dosegel 51,7 odstotka, največ v zadnjih petih letih. Krka v letnem poročilu za leto 2025 navaja, da skupina Krka ni odvisna od dolžniškega financiranja. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je na Finančnem forumu 2026, ki ga je organizirala GZS, ocenil, da so podjetja zaradi nizke zadolženosti in visoke likvidnosti v razmeroma dobrem položaju, vendar se stroški novega financiranja povečujejo. Razmerje med finančnim dolgom in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) se je pri gospodarskih družbah po podatkih AJPES lani povečalo z 2,505 na 2,593.
