Filipinci so v četrtini leta do konca maja uvozili sončnih panelov za 407 milijonov dolarjev, kar je 145 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in po podatkih kitajske izvozne statistike največ v svetovnem merilu od začetka vojne v Iranu, poroča Reuters. Razlog je preprost. Cene elektrike na Filipinih so se, odkar je konec februarja izbruhnil spopad na Bližnjem vzhodu, dvignile za 10 odstotkov, gospodinjstva pa rešitev vse pogosteje iščejo na lastni strehi.
Filipini so ena redkih držav v jugovzhodni Aziji brez resnih subvencij za elektriko, hkrati pa imajo v regiji najvišje cene elektrike za gospodinjstva. Edino Singapur jim je blizu, vendar imajo Singapurci skoraj trinajstkrat večjo kupno moč. Povprečno filipinsko gospodinjstvo, ki porabi 200 kilovatnih ur na mesec (toliko porabi tričlanska družina), za elektriko nameni približno 12 odstotkov dohodka.
Povpraševanje to potrjuje tudi pri inštalaterjih. Manilsko podjetje Philergy German Solar je v prvih petih mesecih letošnjega leta prejelo dva in polkrat več povpraševanj kot v enakem obdobju lani, ob konicah tudi do 3.000 na dan. “Povpraševanje bo še naprej gnala visoka cena elektrike,” je dejal poslovodni partner podjetja Jochen Staudter.
Po oceni analitičarke energetskega inštituta Ember Alnie Demoral bi se lahko razpršena sončna kapaciteta na Filipinih v dveh letih skoraj potrojila, na 3.500 megavatov, kolikor danes znaša celotna filipinska flota velikih sončnih elektrarn. Vračilna doba posojila za sončno elektrarno se je skrajšala na 3,1 leta s prejšnjih štirih. Sonce sicer še vedno predstavlja manj kot 4 odstotke nacionalne porabe elektrike.
Težave ostajajo na strani ponudbe. Namestitve zaostajajo za povpraševanjem zaradi kopičenja sestavnih delov, nihajočih cen opreme in pomanjkljivega nadzora kakovosti. Vlada sicer ponuja posojila za sončne elektrarne do 500.000 pesov po ugodni 5-odstotni obrestni meri, vendar so iz programa izključeni zaposleni v zasebnem sektorju. Največja ovira ostajajo visoki začetni stroški, ki pri marsikateri družini presegajo povprečni letni dohodek gospodinjstva v višini 353.200 pesov.
| SONČNA ENERGIJA: FILIPINI PROTI SLOVENIJI | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Filipini | Slovenija |
| Cena elektrike za gospodinjstva | najvišja v JV Aziji, brez subvencij | 0,17-0,20 €/kWh, regulirana do konca 2026 |
| Delež dohodka za elektriko | ~12 % (200 kWh/mesec) | bistveno nižji |
| Vračilna doba sončne elektrarne | 3,1 leta (s 4 let) | 6-10 let (s subvencijo) |
| Rast kapacitete v zadnjem letu | uvoz panelov +145 % | +146,5 MW skupne kapacitete |
Vir: Reuters, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE)
Slovenija ima povsem drugačno izhodišče. Cena elektrike za gospodinjstva pri nas znaša okoli 0,17 do 0,20 evra na kilovatno uro z vsemi dajatvami, regulacija cen pa se izteče konec leta 2026. To je daleč od filipinskih razmer, kjer gospodinjstva za elektriko namenijo skoraj osmino dohodka brez kakršne koli pomoči države.
Slovenska rast samooskrbe je v veliki meri gnana s subvencijami, ne le z draginjo. Borzen letos ponuja nepovratna sredstva do 250 evrov na kilovat inštalirane moči za sončno elektrarno brez hranilnika in do 675 evrov na kilovat, če gre za elektrarno s hranilnikom, kar lahko pokrije do 40 odstotkov investicije. Lani je v Sloveniji zrasla sončna kapaciteta za 146,5 megavata, od tega 74,4 megavata odpade na samooskrbne elektrarne gospodinjstev in energetskih skupnosti. Število individualnih samooskrbnih elektrarn je preseglo 63.700, kar je 6,4 odstotka več kot leto prej, skupnostnih samooskrbnih elektrarn pa je bilo ob koncu leta že 538, polovico več kot leto prej.
Razlika med državama kaže, da hitrost vračila naložbe v sončno elektrarno ni odvisna zgolj od subvencij, temveč predvsem od tega, kako velik delež dohodka gospodinjstvo dejansko nameni elektriki. Na Filipinih brez subvencij vračilna doba pada na tri leta, ker je breme elektrike v razmerju do dohodka ogromno. V Sloveniji subvencije nadomeščajo nižje cenovno breme in tako ohranjajo vračilno dobo investicije privlačno tudi pri precej nižjih cenah elektrike. Kaj se bo zgodilo s slovensko samooskrbo, ko konec leta 2026 odpade regulacija cen, bo v veliki meri odvisno od tega, kako hitro bodo rasle položnice in kako dolgo bodo subvencije Borzena ostale na voljo.
