Evropska komisija je Sloveniji odobrila shemo državne pomoči v vrednosti 59 milijonov evrov za spodbujanje gradnje baterijskih sistemov za shranjevanje električne energije. Program naj bi omogočil vzpostavitev najmanj 370 megavatnih ur novih hranilnih zmogljivosti in povečal vključevanje elektrike iz sončnih ter vetrnih elektrarn v elektroenergetski sistem.
Gre za enega pomembnejših ukrepov pri prilagajanju slovenskega elektroenergetskega sistema na hitro rast obnovljivih virov energije. Sončne in vetrne elektrarne namreč proizvajajo elektriko takrat, ko so vremenske razmere ugodne, poraba pa s proizvodnjo pogosto ni časovno usklajena. Baterijski hranilniki omogočajo shranjevanje presežkov energije in njihovo uporabo v obdobjih večjega povpraševanja ali manjše proizvodnje.
Pomoč bo namenjena gradnji novih samostojnih baterijskih hranilnikov, dodeljena pa bo v obliki nepovratnih sredstev. Višina podpore bo odvisna od investicijskih stroškov posameznega projekta. Financiranje bo zagotovljeno iz Sklada za pravični prehod in Modernizacijskega sklada, ki se financira iz prihodkov trgovanja z emisijskimi kuponi. Sredstva bo mogoče dodeljevati do konca leta 2030.
Ker gre za državno pomoč podjetjem, je morala shemo pred začetkom izvajanja potrditi Evropska komisija. Ta je ocenila, da je ukrep skladen s pravili EU o državni pomoči in podpira cilje razogljičenja energetskega sistema.
Za predstavo o obsegu naložbe je koristna primerjava z domačim trgom. Energetsko-tehnološko podjetje NGEN trenutno upravlja nekaj več kot 200 megavatnih ur baterijskih hranilnih zmogljivosti. Nova shema bo omogočila vzpostavitev najmanj 370 megavatnih ur dodatnih zmogljivosti, kar predstavlja skoraj dvakratnik zmogljivosti največjega obstoječega ponudnika v Sloveniji.
Hramba električne energije se sicer razvija na dveh ravneh. Gospodinjstva vse pogosteje nameščajo manjše baterije ob sončnih elektrarnah, medtem ko bodo veliki baterijski sistemi na ravni omrežja pomembni predvsem za stabilnost elektroenergetskega sistema in učinkovitejšo vključitev obnovljivih virov energije.
Baterijski hranilniki postajajo eden ključnih elementov zelenega prehoda. Brez zmogljivosti za shranjevanje presežkov električne energije je nadaljnja rast sončnih in vetrnih elektrarn bistveno težje izvedljiva, saj proizvodnja in poraba elektrike pogosto nista časovno usklajeni.
