60 dni premirja, ki ga še nihče ni podpisal, je pognalo Wall Street v rekord in nafto v najslabši mesec po pandemiji

Ameriške in evropske borze so teden sklenile ob isti stavi, da se vojna med ZDA in Iranom končuje in da se Hormuška ožina znova odpira. Dow Jones je v petek prvič v zgodovini zaprl nad 51.000 točkami, S&P 500 pa je dosegel deveti zaporedni teden rasti, najdaljši niz po letu 2023. Nafta je istega dne padla in maj sklenila z najslabšim mesečnim rezultatom po pandemiji. Ista predpostavka, ki ameriške indekse žene k rekordom, hkrati znižuje ceno nafte, ki se pozna na slovenski bencinski črpalki in pri vrednosti energetskih delnic na Ljubljanski borzi.

Petkovo sejo je poganjala tehnologija, ki je bila tudi najuspešnejši sektor dneva. V ospredju so bili četrtletni rezultati družbe Dell, ki je presegla pričakovanja, zvišala letno napoved in znova razvnela zaupanje v naložbe v umetno inteligenco. Programski sektor je dobil dodatno spodbudo po rezultatih družbe Snowflake, ki so pomirili strahove pred ohlajanjem porabe za oblačne storitve, navzgor pa so potegnili tudi proizvajalci čipov.

Rast ni zajela vsega trga. Indeks malih podjetij Russell 2000 je edini med glavnimi zdrsnil, popustile pa so tudi trgovske verige, potem ko sta American Eagle in Gap poročala o šibkejši prodaji. “Potrošniki z nižjimi dohodki se ne znajdejo tako dobro kot drugi,” je za Reuters ocenil David Swartz, analitik pri Morningstaru, in dodal, da oblačilno panogo bremenita prevelika konkurenca in presežna proizvodnja.

Evropske borze so bile umirjene. Vodilna indeksa Stoxx 600 in Euro Stoxx 50 sta dan sklenila blizu izhodišča in brez izrazite smeri, po četrtkovem zdrsu. Najbolj so se okrepile banke, med njimi BBVA, UniCredit in BNP Paribas, navzgor pa sta šla tudi nemški SAP in farmacevtski AstraZeneca, slednji po ameriški odobritvi zdravila za raka mehurja. Obrambne delnice so dobile zalet že v četrtek, ko je ukrajinski parlament potrdil veliko posojilno pogodbo z Evropsko unijo.

Cena obeh referenčnih sort nafte, severnomorske brent in ameriške WTI, je v petek znova padla na najnižjo raven v približno šestih tednih, brent pa je maj sklenil s padcem, kakršnega ni doživel od pandemije leta 2020. Povod je bilo poročanje, da sta Washington in Teheran dosegla okvirni dogovor o podaljšanju premirja za 60 dni in o morebitnem odprtju Hormuške ožine, skozi katero je pred vojno tekla približno petina svetovne nafte.

Padec temelji na pričakovanju, saj dogovor še ni podpisan. “Tudi če se Hormuška ožina odpre, menim, da je pošteno reči, da bo odprtje le delno,” je v petek v oddaji Squawk Box Europe na televiziji CNBC dejal Bob Parker, višji svetovalec pri združenju International Capital Markets Association. Po njegovi oceni bo nafta v razponu med 90 in 100 dolarji za sod ostala vsaj še nekaj mesecev, dokler ne bo jasnosti o trajnem dogovoru. Skepsa vlagateljev je po njegovih besedah neizogibna zaradi obsežne škode na infrastrukturi, rafinerijah in plinovodih v Zalivu ter varnostnih tveganj za tankerski promet. Švicarska banka UBS je ta teden opozorila, da na svetovnem trgu nafte še vedno izrazito primanjkuje ponudbe, saj so se zaloge v marcu in aprilu močno znižale.

Rast zlata ob rekordnih delnicah je v petek pokazala, da del vlagateljev kljub optimizmu računa tudi na možnost, da dogovor propade.

Vse to, rekordi in cenejša nafta, počiva na predpostavki, da se vojna, začeta konec februarja, končuje. Da je dogovor bolj v korist Irana, opozarja Gregory Brew, višji analitik za Iran in nafto pri svetovalni hiši Eurasia Group. “V celoti je to zmaga Irana, ki je prestal več kot mesec bombardiranja, zaprl ožino, jo držal zaprto in pristal na ponovno odprtje šele prek pogajanj z Združenimi državami,” je dejal za MS NOW. Iz Bele hiše po drugi strani vztrajajo, da bo do dogovora prišlo le, če bo ta zadostil Trumpovim rdečim črtam, med katerimi sta zagotovilo, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja, in odprtje ožine brez pristojbin.

Predsednik Donald Trump je v petek po približno dveurnem sestanku v Situacijski sobi Bele hiše, na katerem sta bila tudi državni sekretar Marco Rubio in podpredsednik JD Vance, ostal brez napovedane odločitve, te pa ni bilo niti v soboto zjutraj. Iransko zunanje ministrstvo je sporočilo, da memorandum o soglasju še ni dokončan, iranski državni medij Fars pa je zapisal, da Trumpova javna izjava nasprotuje besedilu dogovora. Mornarica iranske Revolucionarne garde je medtem sporočila, da je v bližini Hormuške ožine izstrelila opozorilne strele proti štirim plovilom, ki naj bi skušala prečkati ožino brez predhodnega dovoljenja. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v soboto na mednarodnem forumu dejal le, da bo “vsak dogovor dober dogovor”.

Ob koncu tedna dogovor še ni bil podpisan in Trump končne odločitve ni sprejel, v Hormuški ožini, skozi katero teče petina svetovne nafte, pa so še isto soboto odjeknile opozorilne strele iranske garde.