8 zelenih tednov zapored na Wall Streetu in Goldman Sachs pravi: nosite čelado

S&P 500 je v petek z rastjo 0,4 odstotka na 7.473 točk zabeležil osmi zaporedni teden v zelenem, najdaljši niz od decembra 2023. Dow Jones je pridobil 294 točk in pri 50.580 postavil nov rekordni zaključek. Nasdaq je napredoval 0,2 odstotka na 26.344. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je zdrsnila na 4,56 odstotka, kar je po dveh dneh padanja sprostilo pritisk na vrednotenja in dalo gorivo predvsem manjšim podjetjem: Russell 2000 je vodil rast z 0,77 odstotka.

Goldman Sachs je tri dni pred petkovim rekordom objavil strateško noto “Momentum risks yielding to bonds”. Ekipa Petra Oppenheimerja zapiše, da globalni BDP nominalno raste 5,9 odstotka, da so napovedi dobička za S&P 500 popravljene navzgor za 8 odstotnih točk in da so podjetja v indeksu v prvem četrtletju povečala investicije za 38 odstotkov, odkupe lastnih delnic pa le za odstotek. Denar teče v realne zmogljivosti.

Shillerjev ciklično prilagojeni P/E stoji pri 39,6, nad 87 odstotki vseh meritev v zadnjih štirih desetletjih. Donosnost 30-letnih ameriških obveznic je prvič od leta 2007 presegla 5 odstotkov, kot navaja Seeking Alpha. Bičje pozicije na opcijskem trgu so skoncentrirane do mere, ki jo je Goldman v zadnjih 25 letih videl samo enkrat, maja 2021. Takrat je S&P 500 v naslednjih šestih mesecih izgubil 5 odstotkov. Goldman ne napoveduje padca in ostaja zmerno naklonjen delnicam na 12-mesečni horizont, a priporoča zaščitne opcijske strategije, kar v jeziku Wall Streeta pomeni: zaslužujte naprej, a nosite čelado.

Merck je bil v petek z 5,6 odstotka rasti najboljša delnica v Dowu. Razlog so obetavni rezultati kliničnih študij pred konferenco ASCO, kjer bo farmacevtska družba predstavila več kot 100 onkoloških povzetkov. Salesforce je pridobil 2,2 odstotka, Cisco 2 odstotka. Nvidia je medtem izgubila 1,9 odstotka, kar kaže, da trg v tem trenutku nagrajuje dohodke in kaznuje pričakovanja.

V Evropi je STOXX 600 pridobil 0,8 odstotka in zaprl na najvišji ravni v zadnjem mesecu, četrti zaporedni dan rasti. DAX je končal pri 24.796 točkah (+0,77 %), CAC 40 pri 8.129 (+0,53 %), FTSE 100 pri 10.474 (+0,29 %). Tedenski saldo za oba glavna evropska indeksa znaša približno 2,3 odstotka, po podatkih Trading Economics. Polprevodniki so vodili: ASML je pridobil več kot 2,5 odstotka, Infineon 4,3 odstotka, STMicroelectronics 3,9 odstotka. Richemont je z letno prodajo nad pričakovanji potegnil za seboj LVMH (+1,4 %) in Hermès (+0,7 %).

Nemčija je pred tednom prepolovila napoved gospodarske rasti za 2026 na 0,5 odstotka. Britanski PMI podatki kažejo oster porast inflacijskih pritiskov. Evropske delnice ne rastejo na podlagi gospodarskih kazalnikov, temveč na stavi, da bosta Washington in Teheran dosegla dogovor, ki bi odstranil geopolitični davek iz cen energentov. Če ta stava ne uspe, bodo evropski indeksi prvi, ki bodo plačali.

Brent se je v petek sredi dneva dvignil nad 105 dolarjev, potem ko je Reuters poročal, da je iranski vrhovni voditelj ukazal, da zaloge obogatenega urana ostanejo v državi. To zaplete pogajanja o razoroževanju, ki so Washingtonov ključni pogoj. Do zaprtja se je Brent umaknil na 104,05 dolarja, WTI pa na 96,60. Na dnevni ravni gor, na tedenski dol: Brent je v petih trgovalnih dneh izgubil več kot 6 odstotkov, WTI več kot 4. Trg tedensko ceni verjetnost dogovora višje kot pred tednom dni, dnevno pa reagira na vsako izjavo iz Teherana.

Marco Rubio je v četrtek dejal, da obstajajo spodbudni znaki za dogovor, a da bi bil sporazum neizvedljiv, če bi Iran trajno nadzoroval plovbo skozi Hormuško ožino, piše CNBC. Iran z Omanom pripravlja okvir za stalni sistem cestnin skozi ožino, kar je natanko tisto, kar Washington zavrača. Teheran pregleduje zadnji ameriški predlog, posredovan prek Pakistana, in ni dal nobenega roka za odgovor.

Na fizičnem trgu nafte so se v aprilu cene severomorske mešanice Forties dvignile na skoraj 150 dolarjev za sod in presegle rekord iz leta 2008, po navedbah OilPrice.com. Standard Chartered je v analizi z začetka maja opozoril, da se je ta premija strmo znižala: fizične cene so se umaknile k terminskim, ne obratno, kot so pričakovali. Londonska banka pa dodaja, da je konvergenca lahko začasna. Ameriške rafinerije izvažajo rekordnih 6,4 milijona sodov dnevno po podatkih EIA, iz strateških rezerv so v tednu do 15. maja izčrpali 10 milijonov sodov, kar je največje enkratno sproščanje v zgodovini. Ko se bodo zasilne mere izčrpale, se bo napetost na fizičnem trgu vrnila.

Pred začetkom konflikta konec februarja so analitiki napovedovali Brent pri 60 dolarjih za leto 2026. Marca je cena v enem mesecu poskočila za 64 odstotkov, kar je največji mesečni skok v zgodovini tega merila. Danes stoji 50 odstotkov nad predvojno ravnjo in 17 odstotkov pod aprilskim vrhom. IEA je v aprilskem poročilu zapisala, da globalno povpraševanje po nafti letos prvič v 15 letih pada za 80.000 sodov dnevno, medtem ko je marca iz opazovanih zalog izginilo 85 milijonov sodov. Povpraševanje upada, a ponudba ostaja prekratka, dokler je ožina zaprta.

Zlato je ob zaprtju stalo pri 4.524 dolarjih za unčo, nespremenjeno na tedenski ravni. Po rekordnih 5.405 dolarjev konec januarja je korigiralo za 17 odstotkov, a ni padlo pod 4.400. S&P Global v aprilski analizi ocenjuje, da ga strukturno podpirajo nakupi centralnih bank, kratkoročno pa zavirajo močnejši dolar in zmanjšana pričakovanja o znižanjih obrestnih mer.

Baker je pridobil 0,7 odstotka na 6,30 dolarja za funt. Svetovna banka v majski napovedi ocenjuje, da bodo cene kovin letos zrasle za 17 odstotkov, Goldman Sachs cilja bakreno ceno pri 11.400 dolarjih za tono. Globalni indeks surovin Svetovne banke kaže na prvo letno podražitev od 2022: energenti vodijo s 24 odstotki, gnojila z 31, plemenite kovine z 42, kmetijski pridelki pa se pocenjujejo za 6 odstotkov.

CME FedWatch podatki kažejo, da trg zdaj vračunava manj kot 50-odstotno verjetnost znižanja obrestnih mer pred julijem 2027, 12 mesecev pozneje od predvojnega konsenza. Pri sedanjih vrednotenjih trg potrebuje nenehno preseganje pričakovanj, da ostane na mestu. Vsako razočaranje bo kaznovano nesorazmerno. Fed stoji med inflacijo, ki jo poganja nafta, in gospodarstvom, ki ga še drži potrošnik, a ne več poceni kredit. Osem zelenih tednov na Wall Streetu je dosežek. Deveti bo zahteval razlog.