Bruselj omejuje nabavo iz Kitajske na 40 odstotkov, slovenska industrija opozarja, da se 9 milijard uvoza ne preusmeri čez noč

Evropska komisija pripravlja pravila, ki bi od evropskih podjetij zahtevala nabavo kritičnih komponent od najmanj treh različnih dobaviteljev, z zgornjo mejo od 30 do 40 odstotkov za posameznega dobavitelja. Slovenija je v letu 2025 iz Kitajske uvozila za 9 milijard evrov blaga, na slovenskem trgu pa 70 odstotkov zdravil vsebuje aktivne farmacevtske sestavine iz Kitajske ali Indije. Lider.si je vprašanja o vplivu načrtovanih pravil poslal štirim slovenskim podjetjem. Odgovorili so vsa štiri: Lek, Krka, Telekom Slovenije in Luka Koper. Nobeno ne nasprotuje diverzifikaciji, vsa štiri pa v odgovorih opozarjajo, da bodo pravila smiselna le ob hkratnem zagotavljanju ekonomsko vzdržnih alternativ.

O načrtih je 18. maja prvi poročal Financial Times, ki se je skliceval na dva uradnika EU, seznanjena z zadevo. Pravila bi zajela podjetja v kemijskem sektorju in industriji strojev, preostale komponente pa bi morale prihajati od najmanj treh dobaviteljev, ne vseh iz iste države. Kitajska ni edina tarča: nekatere surovine prihajajo pretežno iz peščice držav, denimo helij iz ZDA in Katara ali kobalt iz DR Konga in Indonezije. V prvih štirih mesecih leta 2026 je Peking po podatkih kitajske carine nakopičil 113 milijard dolarjev presežka do EU-27, skupni primanjkljaj EU do Kitajske pa je v letu 2025 dosegel 359,9 milijarde evrov.

Trgovinski komisar Maroš Šefčovič načrtuje poleg pravil o diverzifikaciji tudi kaznenske carine na kitajske kemikalije in industrijske stroje. Višji uradnik Komisije je za Financial Times pojasnil, da na mnogih področjih EU postaja postopno odvisna od uvoza iz Kitajske in da te odvisnosti imajo svojo ceno. Načrt je v zgodnji fazi. Komisija ga bo obravnavala na zasedanju, posvečenem Kitajski, 29. maja, voditelji EU pa bi ga lahko podprli konec junija.

Analiza Rhodium Group in berlinskega inštituta MERICS iz decembra 2024 je pokazala, da približno 22 odstotkov evropskih podjetij za kitajske komponente sploh nima alternative. ZDA in Japonska sta v zadnjih sedmih letih uspeli diverzificirati dobavne verige stran od Kitajske, EU pa ne. Razlogi so konkretni: nižje cene energije na Kitajskem so po letu 2022 povečale konkurenčnost kitajskega kemijskega uvoza, EU pa je v okviru zelene tranzicije ohranila večjo odprtost za kitajske čiste izdelke.

Po podatkih iz novembra 2025, 70 odstotkov zdravil, dostopnih na slovenskem trgu, vsebuje aktivne farmacevtske sestavine iz Kitajske ali Indije. Uvoz kemijskih polproizvodov iz Kitajske se je med letoma 2020 in 2023 pri kemijskih podjetjih povečal z 220 milijonov na 4,5 milijarde evrov, pri farmacevtskih proizvajalcih pa s 64 milijonov na 1,1 milijarde evrov. Precejšnji del teh zneskov odpade na posle oplemenitenja, pri katerih blago prek Slovenije tranzitira, ne da bi znatno prispevalo k dodani vrednosti.

Na vprašanja portala Lider.si so v Leku, farmacevtski družbi v lasti Sandoza, odgovorili: “Ko gre za odpornost oskrbe z zdravili, je nedavni politični dogovor o evropskem Aktu o kritičnih zdravilih že korak v pravo smer, ki dopušča precej prostora za izvajanje na ravni držav članic. V tem kontekstu bo ključno zagotoviti, da javna naročila za kritična zdravila dejansko dajejo prednost lokalnim proizvajalcem. To lahko vključuje razpise z več izbranimi ponudniki z jasno določenimi kvotami za evropske proizvajalce.”

Lek v odgovoru ponuja konkreten mehanizem: javna naročila z obveznimi kvotami za evropske proizvajalce. Akt o kritičnih zdravilih, o katerem sta se Parlament in Svet dogovorila 12. maja po več kot 12 urah pogajanj, uvaja obveznost, da naročniki pri javnih razpisih upoštevajo zahteve glede odpornosti dobavnih verig, vključno s pristopom EU-preferenc, ki spodbuja lokalno proizvodnjo. Lekov odgovor kaže, da se industrija na ta zakonodajni okvir že pripravlja.

Drugačen položaj ima Krka. V Službi za odnose z javnostmi Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, so za Lider.si pojasnili: “Krka učinkovine po lastnih tehnologijah proizvaja tudi v Aziji, manjši delež pa jih tam kupuje. Za vse lastne učinkovine pa obvladujemo celoten postopek sinteze v glavnini v naših zmogljivostih v Sloveniji.”

O vplivu morebitne obveznosti diverzifikacije na stroške so odgovorili: “Krka že danes deluje z razvejano dobaviteljsko mrežo, kar zmanjšuje tveganja, zlasti v trenutni geopolitični situaciji. Za vse ključne surovine imamo zagotovljena vsaj dva vira. Naš cilj je nadaljnja dolgoročna zanesljivost oskrbe s surovinami, zato diverzifikacijo razumemo kot naložbo v stabilnost, ne le kot strošek.”

Krka torej že izpolnjuje pogoj, ki ga Bruselj šele namerava predpisati: vsaj dva vira za ključne surovine. Vertikalna integracija, ki jo omenjajo, pomeni, da velik del učinkovin zagotavljajo v lastnih zmogljivostih v Sloveniji, del pa proizvajajo pod lastnim nadzorom in po lastni tehnologiji pri partnerjih v Aziji. Poleg tega imajo zaradi varnosti, konkurenčnosti in zanesljivosti dobav razpršeno mrežo dobaviteljev po svetu, od katerih lahko po potrebi učinkovine zagotovijo.

Komisija v okviru prenovljenega Akta o kibernetski varnosti, predstavljenega januarja 2026, predlaga obvezno izključitev visoko tveganih dobaviteljev iz kritične infrastrukture, najprej v telekomunikacijah. Komponente označenih dobaviteljev bi bilo treba odstraniti v 36 mesecih po uveljavitvi pravil. Podpredsednica Komisije za tehnološko suverenost Henna Virkkunen je januarja pojasnila, da prostovoljni pristop ni deloval in da zato Komisija predlaga obvezno izključitev.

Slovenija ima pri tem vprašanju zapleteno zgodovino. Leta 2020 je vlada Janeza Janše podpisala skupno izjavo z ZDA o varnosti omrežij 5G in Huawei označila za visoko tveganega dobavitelja. Leta 2022 pa je nova parlamentarna večina sprejela zakon o elektronskih komunikacijah brez določb o izključitvi visoko tveganih dobaviteljev. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je prvotne določbe označila za diskriminatorne. Huawei Technologies Ljubljana je napovedal zahtevo za 170 milijonov evrov odškodnine.

Telekom Slovenije, katerega omrežje 5G pokriva 99 odstotkov prebivalstva, je za Lider.si odgovoril: “V Telekomu Slovenije informacij o specifičnih proizvajalcih ali dobaviteljih opreme ne komentiramo. Lahko pa potrdimo, da vso opremo, ne glede na proizvajalca, pred vključitvijo v produkcijo temeljito tehnično in varnostno preizkusimo. Za vse naše partnerje veljajo enako stroga pravila in visoki standardi. Skrbimo za skladnost delovanja z veljavnimi predpisi ali direktivami.”

O novih pravilih iz Bruslja so dodali: “Aktualne dopolnitve evropskega kibernetskega okvira razumemo kot pozitiven korak k večji digitalni suverenosti in verifikaciji vseh deležnikov v celotnem IKT-sektorju. Seveda pa hkrati želimo, da je na voljo čim bolj konkurenčen trg komponent ali opreme.” Za uporabnike, so zapisali, navedene novosti ne pomenijo nobene revolucije, temveč le dodatno potrditev varnosti, ki jo v njihovem omrežju že zagotavljajo.

Telekom Slovenije regulacijo podpira, hkrati pa želi konkurenčen trg. To ni samo slovenska skrb. Evropsko združenje operaterjev ECTA je januarja opozorilo, da bi zamenjava obstoječe opreme brez javnega sofinanciranja povzročila stroške, ki bi jih operaterji prenesli na končne uporabnike.

Prek pristanišča v Kopru gre vsak peti tovor s kitajskim poreklom. Luka Koper je za Lider.si pojasnila, da Kitajska v skupnem ladijskem pretovoru, merjenem v tonah, predstavlja približno 20-odstotni delež.

“Že pandemija covida-19 je opozorila na ranljivost globalnih dobavnih verig in preveliko odvisnost od posameznih trgov ter transportnih poti. V tistem času je v ospredje stopila diverzifikacija, iskanje alternativnih dobaviteljev, krajših verig in bolj odpornih logističnih rešitev, ta trend pa se v današnjih geopolitičnih razmerah in novih EU pravil še krepi,” so pojasnili. Konkretnih vplivov na poslovanje v tem trenutku ne napovedujejo, saj bodo ti odvisni od omejitev za posamezne sektorje in od načina, kako se bodo temu prilagodili evropska industrija in dobavne verige. “V Luki Koper imamo kljub vsemu precej razpršene prekomorske trge, ki do določne mere zmanjšujejo tovrstna tveganja,” so dodali.

Na vprašanje, ali že zaznavajo spremembe v trgovinskih tokovih med EU in Kitajsko, pa so odgovorili: “Trenutno sprememb ne zaznavamo, na določenih področjih, kot so avtomobili, beležimo celo rast uvoza s Kitajske.”

Šefčovičevi načrti vključujejo tudi kaznenske carine na kitajske kemikalije. Philipp Sauer iz Cefic-a, evropskega združenja kemijske industrije, je opozoril, da evropska kemijska industrija ustvarja več kot 30 odstotkov prihodkov v tujini. Ob morebitnih protiukrepih Kitajske bi bila izpostavljena ravno tista podjetja, ki naj bi jih carine zaščitile. Cinkarna Celje izvaža pigmente, surovine in polproizvode pa uvozi, del tudi iz Kitajske.

Statistična slika slovenskega uvoza iz Kitajske zahteva eno pojasnilo. Po podatkih SURS je Slovenija v letu 2025 iz Kitajske uvozila za 9.078 milijonov evrov blaga in izvozila za 234 milijonov. Primanjkljaj znaša 8,8 milijarde evrov. Po analizi Banke Slovenije pa je realni uvoz, brez poslov oplemenitenja, pri katerih blago tranzitira prek Slovenije brez znatne dodane vrednosti, znašal okoli 2 milijardi evrov. Preostanek odpade na farmacevtske in kemijske polproizvode, ki jih multinacionalke, predvsem Novartis prek Leka, usmerjajo skozi slovensko logistično vozlišče. UMAR je opozarjal, da ta gibanja ne prispevajo k dodani vrednosti niti k BDP.

Tudi 2 milijardi evrov realnega uvoza je za državo z dvema milijonoma prebivalcev precejšna izpostavljenost. Na slovenskem trgu posluje 5.006 uvoznikov blaga s kitajskim poreklom in 468 izvoznikov. Vsa štiri podjetja, ki so odgovorila Lider.si, vidijo diverzifikacijo kot smiselno. Krka jo že izvaja in jo razume kot naložbo v stabilnost. Lek želi javna naročila s kvotami za evropske proizvajalce. Telekom Slovenije želi konkurenčen trg opreme. Luka Koper opozarja na razpršenost svojih prekomorskih trgov. Skupni imenovalec je en sam: pravila brez pratečih instrumentov bodo le dodaten strošek.

Komisija bo načrte obravnavala 29. maja.