Bonitetna agencija Moody’s je v petek zvečer Franciji ohranila oceno Aa3 z negativnimi obeti, čeprav so po poročanju Reutersa vlagatelji v cene francoskih obveznic že vračunali znižanje ocene. Slovenija ima pri isti agenciji oceno A2, ki je za dve stopnji nižja od francoske, pri agenciji S&P pa je z oceno AA za dve stopnji pred Francijo.
Agencija je oceno Aa3 v petkovem sporočilu vezala na tri predpostavke: da bo parlament sprejel proračun za leto 2027, ki bo znižal primanjkljaj, da se bodo v prihodnjih mesecih nekoliko znižali stroški financiranja in da se bodo nekoliko umirile socialne napetosti. Negativni obeti po navedbah agencije odražajo večje tveganje, da bo razdrobljenost francoskega političnega prizorišča še naprej ovirala delovanje zakonodajnih institucij. Po oceni agencije bo obsežna in dolgotrajna fiskalna konsolidacija potrebna tudi po predsedniških volitvah aprila in maja 2027, da bi Francija stabilizirala javni dolg, ki bo leta 2027 presegel 120 odstotkov BDP. Agencija je v sporočilu izrecno navedla, da končani redni pregled ni bonitetni ukrep in ne pove, ali je tak ukrep v bližnji prihodnosti verjeten.
Francoska vlada po poročanju Reutersa le stežka zbira podporo za proračun v parlamentu, kjer bi ga opozicija lahko zavrnila in vladi izglasovala nezaupnico. Proračun za leto 2027 predvideva primanjkljaj v višini petih odstotkov BDP, letošnji primanjkljaj pa naj bi znašal 5,4 odstotka BDP. Narodna skupščina je po navedbah Reutersa del ključnih varčevalnih ukrepov že črtala. Protesti zaradi premalo financiranih šol so se prejšnji konec tedna med množičnimi demonstracijami proti draginji sprevrgli v izgrede. Vlada je zavrnila zahteve po dodatnem denarju za šole in višji minimalni plači, nove proteste pa organizatorji napovedujejo za soboto.
Donosnost francoskih desetletnih obveznic je v četrtek dosegla 5,14 odstotka, kar je najvišja raven od julija 2002, pribitek glede na nemške desetletne obveznice pa je bil najvišji v zadnjih 15 letih, navaja Reuters. Po podatkih agencije Dow Jones se je pribitek povzpel na približno 170 bazičnih točk. Skoraj 55 odstotkov francoskega dolga je bilo po podatkih EU, ki jih navaja Dow Jones, lani v rokah tujih vlagateljev. Delež tujih imetnikov je bil pri ameriškem dolgu 31-odstoten, pri japonskem pa 13-odstoten. Mednarodni denarni sklad francoskemu gospodarstvu za letos napoveduje 0,4-odstotno rast, evrskemu območju pa 1,1-odstotno.
Mike Bell, vodja tržne strategije pri družbi RBC BlueBay Asset Management, je za Reuters povedal, da bi se pritisk na francoski dolg po predsedniških volitvah lahko okrepil, če bi agencije Moody’s, S&P in Fitch oceno Francije znižale na BBB, ki je tik nad špekulativnim razredom. Takšno znižanje bi po njegovih besedah lahko k prodaji prisililo vlagatelje, ki smejo imeti le naložbe z določeno najnižjo bonitetno oceno. Rushabh Amin, upravljavec portfeljev pri družbi Allspring Global Investments, je za Reuters dejal, da bo na pribitek pomembno vplival razvoj razmer v šestih mesecih pred volitvami.
Agencija Moody’s oceno Aa3 še vedno uvršča med ocene visoke kakovosti in jo utemeljuje z raznolikim gospodarstvom ter močnimi javnimi institucijami. Nekateri ekonomisti po poročanju agencije Dow Jones poudarjajo, da je evrsko območje za obvladovanje dolžniških pretresov bolje opremljeno kot na začetku prejšnjega desetletja, med drugim z instrumentom ECB za zaščito transmisije (TPI), ki v določenih okoliščinah omogoča nakupe državnih obveznic.
Agencija Moody’s je Franciji oceno z Aa2 na Aa3 znižala konec leta 2024, obete pa je v negativne spremenila 24. oktobra 2025. Agenciji S&P in Fitch sta Franciji leta 2025 oceno znižali na A+, kar je za stopnjo pod oceno agencije Moody’s. Sloveniji je agencija Moody’s oceno z A3 na A2 zvišala februarja letos in ji pripisala stabilne obete. Septembra sta agenciji S&P in Fitch potrdili oceni Slovenije AA oziroma A+, obe s stabilnimi obeti, je sporočilo Ministrstvo za finance. Agencija S&P bo oceno Francije znova pregledala 27. novembra.
