Ameriška intervencija je evro v enem dnevu stala 2,96 jena

Evro je 31. julija izgubil 2,96 jena, potem ko je ameriško finančno ministrstvo prodajalo evrske rezerve za nakup jenov. Referenčni tečaj Evropske centralne banke je 30. julija znašal 186,99 jena, dan pozneje 184,03. V objavljeni seriji od aprila je večji dnevni padec samo eden, 30. aprila, s 187,05 na 183,21 jena. Izračun izhaja iz objavljenih referenčnih tečajev, ki jih banka določi po stanju trga ob 14.15 po srednjeevropskem času.

Newyorška banka Federal Reserve je v imenu ameriškega finančnega ministrstva prodajala evre in kupovala jene, je poročal časnik Financial Times in se skliceval na osebe, seznanjene s posli. Posle sta izvedli banki Goldman Sachs in Morgan Stanley.

Japonsko finančno ministrstvo je v ponedeljek potrdilo, da je intervencijo skupaj z ameriškim opravilo v petek. Ministrica za finance Satsuki Katayama je v izjavi zapisala, da ukrep izhaja iz skupne izjave finančnih ministrov obeh držav, objavljene septembra 2025, in da se odziva na „pretirano nihanje in neurejena gibanja” jena. Japonska ne bo oklevala pri nadaljnjih skupnih posegih, je dodala.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je v izjavi potrdil isto operacijo in napovedal pripravljenost na ponovitev. Predsednik Donald Trump je v nedeljo novinarjem na letalu Air Force One dejal, da so Japonci prosili za malo pomoči.

Ameriške oblasti verjetno niso želele, da bi jih trg videl kot prodajalca lastne valute, je za Bloomberg ocenil David Forrester iz banke Crédit Agricole CIB in opozoril na ameriško politiko močnega dolarja. Ameriški stabilizacijski sklad Exchange Stabilization Fund je konec marca imel 13,131 milijarde dolarja evrskih rezerv, ameriška centralna banka pa 13,152 milijarde, so v ponedeljkovem pregledu deviznega trga izračunali analitiki japonske banke MUFG. Brez sodelovanja centralne banke lahko finančno ministrstvo po tem izračunu uporabi le prvi znesek.

Portparol Evropske centralne banke poročanja o ameriški prodaji evrov ni želel komentirati, vir, seznanjen z dogajanjem, pa je agenciji Reuters povedal, da je bila ECB o zadevi v stiku z ameriško centralno banko. Šele prodaja evrov za jene, ki bi jo opravila ECB sama, bi bila videti kot valutni dogovor največjih gospodarstev, so v zapisu, ki ga povzema Reuters, ocenili analitiki banke HSBC. Tak razplet imajo za malo verjeten in zelo vpliven.

Japonsko ministrstvo je v isti izjavi napovedalo uporabo repo možnosti ameriške centralne banke, ki tujim monetarnim oblastem omogoča do 60 milijard dolarjev za sedem dni proti zastavi ameriških državnih obveznic. Japonska je konec maja po podatkih ameriškega finančnega ministrstva imela za 1,14 bilijona dolarjev teh obveznic in ostaja največja tuja imetnica. Bessent je 2. avgusta pozval k dvigu zgornje meje te repo možnosti.

Slovenija se na japonskem trgu zadolžuje od leta 2024, ko je izdala za 50 milijard jenov samurajskih obveznic, novembra 2025 pa še za 31 milijard. Ministrstvo za finance je ob obeh izdajah celoten znesek z valutno zamenjavo pretvorilo v evre, zato tečaj jena ne vpliva na strošek obstoječega dolga. Ob izdaji novembra 2025 je ministrstvo napovedalo, da bo obveznice v jenih izdajalo redno, po možnosti vsako leto. Dejanski strošek financiranja po valutni zamenjavi je pri izdaji leta 2024 znašal 3,031 odstotka za triletno in 3,088 odstotka za petletno obveznico, je takrat sporočilo ministrstvo za finance.