Anketa ECB med 10.000 podjetji brez znakov sekundarnih inflacijskih učinkov, obrestna mera bo v četrtek verjetno ostala pri dveh odstotkih

Ponedeljkova anketa ECB med več kot 10.000 podjetji v evrskem območju prinaša prvi merljiv odgovor na vprašanje, ki od začetka iranske vojne visi nad finančnimi trgi: ali podjetja že prenašajo višje stroške energije v plače in končne cene. Odgovor je zaenkrat nikalen, kot poroča Reuters.

Inflacijska pričakovanja podjetij za eno leto naprej so poskočila na tri odstotke z 2,6 odstotka pred tremi meseci. A pričakovanja za tri in pet let ostajajo nespremenjena, podjetja pa poročajo o umirjanju pričakovanj glede rasti plač. ECB ravno ta dva kazalnika spremlja kot signal za morebitno zvišanje obrestnih mer, saj ločujeta začasen cenovni sunek od trajnega inflacijskega premika. Dokler dolgoročna pričakovanja mirujejo in plače ne sledijo cenam energentov navzgor, ima svet ECB argumente za ohranitev depozitne obrestne mere pri dveh odstotkih.

Anketa vključuje odgovore, zbrane pred izbruhom iranske vojne in po njem, zato lovi oba svetova: predvojnega in povojnega. Podjetja, ki so anketo izpolnila po 28. februarju, so že upoštevala nove cene goriv, dražji transport in negotovost pri nabavnih verigah, pa kljub temu dolgoročnih pričakovanj niso dvignila. Za ECB je to podatek, ki ga težko zavrne.

Četrtkov svet ECB bo imel na mizi obenem prvo oceno aprilske inflacije, ki jo bo Eurostat objavil le ur pred odločitvijo. Marčevska inflacija v evrskem območju je znašala 2,6 odstotka, aprilska bo prvič v celoti zajela nove cene goriv. Če bo poskočila nad tri odstotke in bodo anketni podatki videti preoptimistični, se razprava o zvišanju obrestnih mer lahko hitro premakne iz junija v julij ali celo nazaj v junij, kot ocenjuje ING. A po ponedeljkovi anketi je verjetnost takšnega scenarija manjša kot pred tednom dni.