Nemški proizvajalec premijskih avtomobilov Audi bo v ameriški zvezni državi Georgia zgradil tovarno, vredno štiri milijarde dolarjev, v kateri bo letno izdelal 200.000 športnih terencev, je v soboto napovedal ameriški predsednik Donald Trump, poroča Reuters. Audi, hčerinska družba skupine Volkswagen, v ZDA nima lastne tovarne in vsa vozila za ameriški trg uvaža iz Evrope ali Mehike, ameriške carine pa so ga lani po poročanju Reutersa stale 1,2 milijarde evrov.
Trump je naložbo napovedal na shodu v kraju Perry blizu Macona v osrednji Georgii, kjer bo stala nova tovarna. “Načrtujemo, da bomo sem pripeljali naše največje in najbolj premijske športne terence ter jih izdelovali tukaj v Maconu v Georgii. To je dolgoročna naložba, ker verjamemo v ameriški trg,” je na dogodku dejal izvršni direktor Audija Gernot Döllner.
Naložba bo po navedbah Audija ustvarila okoli 4.500 delovnih mest. Gradnja se bo začela prihodnje leto, proizvodnja pa naj bi stekla v začetku tridesetih let. Tovarna bo po besedah ameriškega uradnika, ki ga navaja Reuters, sestavljala modele Q7, Q8 in Q9. Audi namerava po navedbah istega uradnika v sosednji Južni Karolini letno izdelati še 25.000 vozil, in sicer v tovarni Volkswagnove terenske znamke Scout Motors v kraju Blythewood, ki jo gradijo za dve milijardi dolarjev. Del teh vozil, ki jih Audi zdaj izdeluje v Evropi, bi po njegovih besedah izvažali iz ZDA.
Izvršni direktor skupine Volkswagen Oliver Blume je po poročanju Reutersa regijo označil za ključni trg za dobičkonosno rast, morebitna Audijeva tovarna v ZDA pa bi po njegovih besedah za to ustvarila dodatne pogoje. Christiane Benner, predsednica sindikata IG Metall in namestnica predsednika nadzornega sveta Volkswagna, je po poročanju Reutersa ocenila, da je boljši dostop do ameriškega trga z novo tovarno pravilen in nujen, vendar morajo biti za delavce v vseh tovarnah, zlasti v nemških, jasno opredeljeni trdni obeti. Končno odločitev o naložbi bo po njenih besedah moral sprejeti nadzorni svet Volkswagna.
Olaf Lies, predsednik vlade nemške zvezne dežele Spodnja Saška, ki je drugi največji delničar Volkswagna, je po poročanju Reutersa dejal, da je širitev proizvodnje v ZDA priložnost, če bodo od nje imeli korist tudi nemški delavci. Rast v Ameriki po njegovih besedah ne sme izpodriniti delovnih mest in ustvarjanja vrednosti v Nemčiji. Med upravo Volkswagna in zaposlenimi se po poročanju Reutersa zaostrujejo napetosti zaradi obsežnega zmanjševanja števila delovnih mest v Nemčiji, vključno z morebitnim zapiranjem tovarn.
Audijeva prodaja se je zmanjšala dve leti zapored, v prvi polovici letošnjega leta pa je po poročanju Reutersa zaradi ostre konkurence na Kitajskem in ameriških carin upadla za sedem odstotkov. Prodaja v ZDA je letos manjša za 16 odstotkov. Audijeva tovarna v Neckarsulmu na jugozahodu Nemčije je ena od štirih Volkswagnovih tovarn v Nemčiji, ki jim po letu 2030 grozi zaprtje.
