Slovenija ima do 2. decembra, ko poteče rok za prenos evropske direktive o platformnem delu v nacionalno pravo, še 39 dni, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport pa načrtuje, da bo osnutek zakona pripravljen novembra.
Direktiva (EU) 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki je začela veljati 1. decembra 2024, uvaja pravno domnevo delovnega razmerja med digitalno platformo za delo in osebo, ki prek nje opravlja platformno delo, kadar dejstva kažejo na nadzor in usmerjanje. Če platforma domnevo izpodbija, mora sama dokazati, da delovnega razmerja ni. Poglavje o algoritmičnem upravljanju med drugim prepoveduje platformam obdelavo podatkov o čustvenem ali psihološkem stanju oseb, ki opravljajo platformno delo, in o njihovih zasebnih pogovorih, za avtomatizirane odločitve pa mora biti zagotovljen nadzor usposobljenih oseb, ki jih lahko razveljavijo.
Na ministrstvu so pojasnili, da bodo direktivo prenesli s posebnim zakonom, ki bo urejal izpodbojno domnevo delovnega razmerja in pravice oseb pri algoritmičnem upravljanju ter povečal preglednost platformnega dela. Minister Anže Logar je v izjavi, ki jo je posredovalo ministrstvo, obsodil vsakršno izkoriščanje delavcev in prikrivanje dejanskih pogojev dela, konkretne očitke o nepravilnostih pa morajo po navedbah ministrstva preveriti pristojni nadzorni organi.
Dostavljalci, ki delajo prek platforme Wolt, so 16. oktobra celodnevno stavkali. Zbrali so se ob 10. uri na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani, stavki pa so se pridružili tudi dostavljalci v Mariboru in Murski Soboti. V sporočilu za javnost so zahtevali zajamčeno plačilo najmanj 20 evrov bruto za vsako uro razpoložljivosti v aplikaciji ne glede na število naročil, začasno ustavitev sprejemanja novih dostavljalcev, lokalno podporo, ki se na nujne primere odzove v treh minutah, in pregledne obračune plačil. Stavko so napovedali po prometni nesreči, v kateri je med dostavo hrane v Mariboru umrl 26-letni dostavljalec.
Dostavljalci trdijo, da Wolt javno navaja povprečne zaslužke od 10 do 12 evrov bruto na uro, sami pa zaslužijo od 6 do 10 evrov bruto. Iz tega zaslužka morajo pokriti prispevke, davke, gorivo in vzdrževanje vozila. Po njihovih podatkih je v Sloveniji pri Woltu registriranih okoli 6.000 dostavljalcev, dejavnih pa okoli 2.000. V družbi Wolt so sporočili, da sodelujejo z več tisoč dostavljalci, ki sami izberejo, kdaj in koliko delajo, da vsak dostavljalec vidi plačilo za dostavo, preden jo sprejme, in da so pripravljeni na dialog. V Woltu so za stavko po lastnih navedbah izvedeli iz medijev. Inšpektorat Republike Slovenije za delo je v zadnjih letih opravil nadzor pri obeh družbah, prek katerih Wolt posluje v Sloveniji, in nepravilnosti ugotovil le pri vodenju evidenc o izrabi delovnega časa.
Rok za prenos direktive (EU) 2023/970, t. i. direktive o preglednosti plačil, se je iztekel 7. junija 2026, Slovenija pa je še ni prenesla s posebnim zakonom.
