Washington je v četrtek neposredno obtožil Peking organizirane in obsežne kraje intelektualne lastnine iz ameriških laboratorijev za umetno inteligenco. V internem memorandumu, ki ga je objavil Financial Times, je direktor Urada za znanstveno in tehnološko politiko Bele hiše Michael Kratsios zapisal, da imajo ZDA dokaze o namerni kampanji, v kateri kitajski akterji sistematično črpajo znanje iz najnaprednejših ameriških sistemov umetne inteligence.
Obtožba temelji na tako imenovani destilaciji, postopku, pri katerem manjši ali cenejši model prevzema zmogljivosti naprednejšega tako, da se uri na njegovih odgovorih. Kratsiosov memorandum navaja, da kitajski akterji pri tem uporabljajo več deset tisoč posredniških računov, s katerimi prikrivajo svojo identiteto, ter tehnike vdiranja v varnostne mehanizme, s katerimi pridobivajo zaščitene informacije. Administracija namerava te podatke deliti z ameriškimi podjetji za umetno inteligenco, da bi skupaj okrepili obrambo.
Obtožbe niso nove, vendar je prvič, da jih je Bela hiša tako neposredno naslovila na Kitajsko. Februarja letos so OpenAI, Anthropic in Google v razmaku enajstih dni objavili ločene analize, ki vse opisujejo enake vzorce. OpenAI je v memorandumu odboru Kongresa za strateško tekmovanje s Kitajsko obtožil DeepSeek, da od leta 2025 uporablja napredne večstopenjske postopke za destilacijo svojih modelov. Anthropic je razkril, da so trije kitajski laboratoriji prek 24.000 lažnih računov ustvarili več kot 16 milijonov interakcij z njihovim chatbotom Claude v usklajeni kampanji pridobivanja zmogljivosti na področju agentnega sklepanja, uporabe orodij in programiranja. Google je dokumentiral kampanjo s 100.000 poizvedbami, usmerjeno v sklepalne zmogljivosti sistema Gemini.
Washingtonski zakonodajalci so se že odzvali. Odbor Predstavniškega doma za strateško tekmovanje s Kitajsko je sprejel več predlogov zakonov, namenjenih omejevanju kitajskega dostopa do ameriške tehnologije. Eden od predlogov predvideva, da bi morala administracija razmisliti o uvrstitvi podjetij, vpletenih v takšne prakse, na seznam entitet, kar bi jim dejansko preprečilo dostop do ameriške tehnologije. Vzporedno potekajo razprave o zaostrenih izvoznih omejitvah za napredne čipe in morebitnih sankcijah proti subjektom, povezanim z destilacijskimi kampanjami.
Obtožba prihaja tri tedne pred načrtovanim obiskom predsednika Donalda Trumpa v Pekingu 14. in 15. maja, kjer bo tehnološko tekmovanje ena osrednjih tem pogovorov s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Srečanje, prvotno predvideno za konec marca, je bilo prestavljeno zaradi iranske vojne. Peking se do četrtka popoldne na obtožbe javno ni odzval.
Kitajska je doslej zavračala podobne obtožbe, njene tehnološke družbe pa trdijo, da je destilacija splošno razširjena praksa v industriji. Za Washington pa je tukaj v igri več kot le komercialno tekmovanje. Kratsios je v memorandumu priznal, da destilacija sama po sebi ni sporna, ko pa jo akterji uporabljajo za spodkopavanje ameriškega raziskovanja in razvoja, je to nesprejemljivo. Ameriški uradniki in vodilni v industriji opozarjajo, da destilirani modeli praviloma ne ohranijo varnostnih mehanizmov, ki so vgrajeni v izvorne sisteme, s čimer se povečuje tveganje za zlorabo na področjih, kot sta biološko in kibernetsko orožje. Anthropic je v svojem poročilu zapisal, da laboratoriji, ki destilirajo ameriške modele, te nezavarovane zmogljivosti nato lahko uporabijo v vojaških, obveščevalnih in nadzornih sistemih avtoritarnih vlad.
