Brent po 16-odstotnem tedenskem padcu, Iran trdi, da sta v Hormuški ožini zagorela še dva tankerja

Nafta Brent bo v nov teden vstopila po padcu za več kot 16 %, ki je bil po izračunu agencije Reuters v odstotkih najstrmejši od začetka pandemije covida-19, iranske oborožene sile pa so v soboto zvečer sporočile, da sta še dva tankerja v Hormuški ožini naletela na mine in zagorela. O izjavi je poročala agencija AP. Iranska državna agencija IRNA jo je v nedeljo zjutraj pripisala revolucionarni gardi. Imen in zastav ladij Iran ni navedel. Britanska pomorska agencija UKMTO teh dveh primerov do nedeljskega jutra v svoj register incidentov ni vpisala. Nazadnje je UKMTO 6. novembra poročala o eksploziji na vodni črti tankerja 16 navtičnih milj vzhodno od Hasaba v Omanu. Posadka je bila po navedbah UKMTO na varnem, tanker pa je nadaljeval plovbo.

Brent je v tednu izgubil 19,32 dolarja za sod, po izračunu agencije Reuters največ v podatkih LSEG, ki segajo v leto 1988. Največji del izgube je nastal že v ponedeljek, ko je Teheran po poročanju časnika The Guardian sporočil, da se stiki z ZDA prek posrednikov nadaljujejo. V sredo je Brent po zmagi demokratov na vmesnih volitvah v ZDA izgubil še 8,7 %, ker je trg po poročanju agencije Reuters začel računati z umiritvijo vojne z Iranom. V četrtek je pridobil 3,9 %, ker so se po navedbah iste agencije napadi na tankerje v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini nadaljevali. Po podatkih UKMTO so napadi na tankerje skoraj rekordno pogosti. Grški upravitelj ladij je v petek sporočil, da je 5. novembra v eksploziji na tankerju za naftne derivate umrl mornar, je poročal Reuters.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek potrdil nove ameriške napade na iransko protizračno obrambo, prve po vmesnih volitvah, in jih označil za manjše, je poročala agencija AP. Ameriško poveljstvo CENTCOM je v soboto pozno zvečer v Omanskem zalivu onesposobilo ladjo pod zastavo Svetega Krištofa in Nevisa, ki je po njegovih navedbah prezrla opozorila in skušala izpluti po obisku iranskega pristanišča. ZDA navajajo, da je njihova pomorska blokada do konca oktobra preusmerila 144 trgovskih ladij. CENTCOM je v soboto ustanovil tudi posebno enoto, ki bo ovirala iranski promet prek kopenskih meja in Kaspijskega jezera. Iranski državni mediji so v soboto zvečer poročali o eksplozijah na otoku Kešmu in v pristanišču Džask, CENTCOM pa se na vprašanje AP ni takoj odzval. Tiskovni predstavnik revolucionarne garde Hosein Mohebi je na novinarski konferenci v Teheranu dejal, da za Iran omejitev dosega balističnih raket na 2.000 kilometrov ne velja več. Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je v nedeljo zjutraj sporočila, da je prestregla balistične rakete, ki so jih jemenski hutijevci izstrelili proti Rijadu in Vzhodni provinci, je poročala televizija Al Jazeera.

Banka Goldman Sachs je v poročilu za vlagatelje 2. novembra ocenila, da geopolitična premija za tveganje znaša okoli 27 dolarjev za sod in pojasnjuje večino oktobrske podražitve, ko je Brent za kratek čas dosegel 118 dolarjev, je poročal Euronews. Napoved za konec leta je zvišala z 90 na 105 dolarjev za sod, ker po oceni banke trg večjo težo pripisuje tveganju zaostritve po vmesnih volitvah. Bob McNally, ustanovitelj in predsednik svetovalne družbe Rapidan Energy Group, je v oddaji Squawk Box Asia televizije CNBC dejal, da verjetnost nadaljevanja spopadov ocenjuje na 80 % in da bi se lahko Brent in ameriška nafta WTI podražila nad 100 dolarjev za sod. Po njegovih besedah se bo zaostrovanje nadaljevalo, dokler bo Trump vztrajal, da se mora Iran odpovedati jedrskim zmogljivostim, in dokler iranski režim v to ne bo privolil. Matt Stanley iz družbe Kpler, specializirane za spremljanje tankerjev in pretokov energentov, je za Reuters dejal, da je nafta draga tudi precej pod 117 dolarji za sod, padec na 93 dolarjev pa ne pomeni, da so temeljne težave izginile.

Janiv Shah, analitik naftnega trga pri družbi Rystad Energy, je za Reuters ocenil, da trg surove nafte glede na razmerje med ponudbo in povpraševanjem drsi v presežek. Trg po njegovih besedah še čaka na dokaz, da je dogovor z Iranom podpisan. Dva bližnjevzhodna vladna uradnika sta za AP povedala, da Iran preučuje predlog Katarja, glavnega posrednika med ZDA in Iranom. Po navedbah regionalnih uradnikov katarski predlog predvideva, da bi ZDA prvi dan odpravile blokado in sprostile del zamrznjenih iranskih sredstev, Iran pa bi inšpektorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo dovolil dostop do bombardiranih jedrskih objektov. Drugi dan bi Iran po dogovoru z Omanom znova odprl Hormuško ožino, vendar ZDA tega dogovora niso potrdile. Eden od uradnikov je opozoril, da se Iran o jedrskem programu ne bo pogajal, dokler ZDA ne izpolnijo ključnih iranskih pogojev, med katerimi so konec blokade, odprava sankcij in odškodnina za vojno škodo. Trump je v petek novinarjem dejal, da se ZDA z Iranom pogovarjajo.

Brent je v petek končal pri 98,32 dolarja za sod, za tri cente višje kot dan prej, WTI pa pri 90,83 dolarja, je poročal CNBC.