Britanski 30-letni dolg prvič od leta 1998 nad šestimi odstotki, borze v Evropi padle, ameriške ne

Donosnost tridesetletne britanske državne obveznice se je v četrtek po podatkih agencije Bloomberg zvišala na 6,01 odstotka in bila prvič po marcu 1998 nad šestimi odstotki, stroški zadolževanja ZDA, Francije in Japonske pa so po poročanju agencije Reuters dosegli najvišje ravni v desetletjih. Tako visoko je donosnost tridesetletne obveznice katere od držav skupine G7 po navedbah Bloomberga nazadnje segla leta 2012, ko so med evropsko dolžniško krizo padale cene italijanskih obveznic. Donosnost desetletne ameriške obveznice se je po podatkih televizije CNBC med sejo zvišala na 5,344 odstotka, najvišjo raven od aprila 2002, francoska desetletna pa za osem bazičnih točk na 4,925 odstotka, kar je po poročanju Reutersa prav tako največ od leta 2002. Japonska upravljavska družba Sumitomo Mitsui DS Asset Management je po poročanju Bloomberga prodala vse francoske državne obveznice in denar preusmerila v nemške ter kratkoročne japonske državne obveznice.

Evropski delniški indeks Stoxx 600 je isti dan izgubil 1,3 odstotka, največ v enem dnevu v zadnjih treh tednih, in se po podatkih britanskega finančnega portala Sharecast ustavil na najnižji zaključni ravni od 11. junija. Bančne delnice so s 3,7-odstotnim padcem po poročanju Reutersa doživele najslabši dan od 3. marca. Delnici britanskih bank HSBC in Barclays sta izgubili po 4,1 odstotka, delnica banke Lloyds pa 4,5 odstotka. Reuters padec povezuje s skrbmi glede britanskih javnih financ pred proračunom, ki ga bo vlada predstavila ta mesec. Londonski FTSE 100 je izgubil 1,68 odstotka, frankfurtski DAX 1,03 odstotka, pariški CAC 40 pa 1,62 odstotka in se po podatkih portala Trading Economics spustil na najnižjo raven od konca marca. Francoska vlada je isti dan predstavila predlog proračuna za leto 2027. Primanjkljaj namerava po podatkih portala Trading Economics znižati na pet odstotkov BDP z ukrepi v vrednosti 43 milijard evrov, med katerimi so tudi rezi porabe.

Timothy Graf, vodja makroekonomske strategije za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko pri družbi State Street, je v komentarju za Reuters ocenil, da za četrtkov skok donosnosti ne vidi posebnega sprožilca, tako visoke donosnosti pa po njegovem pojasnjujejo dvigi obrestnih mer centralnih bank. Po njegovi oceni bi se morali zdaj pocenjevati tudi drugi naložbeni razredi.

Ameriški indeks S&P 500 je pridobil 0,19 odstotka, Dow Jones in Nasdaq Composite pa po 0,04 odstotka, poroča CNBC. Donosnost desetletne ameriške obveznice je dan po podatkih CNBC končala pet bazičnih točk nižje, pri 5,243 odstotka. Ross Mayfield, investicijski strateg družbe Baird Private Wealth Management, je po navedbah CNBC ocenil, da padec donosnosti verjetno le odraža, da vlagatelji ne računajo več z dvigom obrestne mere ameriške centralne banke Fed že ta mesec. Rory McPherson, glavni tržni strateg družbe Wren Sterling, je v komentarju za Reuters ocenil, da razmerje med tveganjem in donosom pri desetletnih britanskih obveznicah postaja privlačno. Delnica svetovalne družbe Accenture se je po objavi rezultatov med sejo podražila za več kot 22 odstotkov in dan po podatkih CNBC končala s skoraj 16-odstotno rastjo. Družba za poslovno leto 2027 napoveduje za tri do šest odstotkov višje prihodke, sredina razpona pa je po podatkih LSEG, ki jih navaja Reuters, nad povprečnim pričakovanjem analitikov.

Decembrska terminska pogodba za severnomorsko nafto brent se je v četrtek po poročanju Reutersa podražila za 4,37 odstotka na 102,31 dolarja za sodček, potem ko se je v začetku seje pocenila za en odstotek. Cena je smer obrnila, ko je Reuters na podlagi navedb štirih virov poročal, da so kitajske rafinerije do nadaljnjega ustavile izvoz naftnih derivatov drugam kot v Hongkong in Macao. Reuters rast cene pripisuje tudi poročanju časnika The Wall Street Journal, da ZDA na Bližnji vzhod pošiljajo tretjo letalonosilko in do 10.000 dodatnih vojakov. Dizla in drugih derivatov po navedbah agencije zaradi poškodovanih rafinerij v Zalivu in Rusiji že zdaj primanjkuje, Rusija pa je izvoz dizla prepovedala do konca oktobra.

Giovanni Staunovo, analitik banke UBS, ki ga navaja Reuters, je ocenil, da kitajska prepoved izvoza kaže na skrb glede razpoložljivosti derivatov na domačem trgu. Hamad Hussain, ekonomist za podnebje in surovine pri družbi Capital Economics, je po navedbah iste agencije opozoril, da učinek kitajskih omejitev ne bo tako velik kot izpad ruskega in bližnjevzhodnega izvoza derivatov. Omejitve so po njegovem še en vir pritiska na trge goriv z že tako močno okrnjeno ponudbo. Dva diplomata EU sta Reutersu povedala, da se bo delovna skupina EU za energijo v petek sestala in razpravljala o morebitni sprostitvi zalog dizla. Banka Goldman Sachs je v torkovem poročilu ocenila, da se je izvoz nafte iz Zaliva, vključno s tankerji z izklopljenimi oddajniki, v zadnjem tednu vrnil na 23,3 milijona sodčkov na dan, na raven lanskega povprečja.

Brent je bil v petek ob 5.50 po srednjeevropskem času po podatkih Reutersa skoraj nespremenjen pri 102,28 dolarja in je kljub četrtkovi rasti kazal na približno dvoodstotni tedenski padec. Pogodbe na ameriški indeks S&P 500 in nemški DAX so malo po 9. uri po podatkih portala Trading Economics kazale 0,26- oziroma 0,31-odstotno rast. Vlagatelji danes čakajo na septembrsko poročilo o zaposlenosti v ZDA. Decembrski brent je bil ob 8.56 po podatkih portala Trading Economics za 0,85 odstotka cenejši kot ob četrtkovem zaprtju, pri 101,44 dolarja za sodček.