Nafta se je pocenila za tretjino, dizel ostaja 77 odstotkov nad ravnjo pred vojno

Svetovni trg nafte se po mesecih vojne umirja. Cena severnomorske nafte je od začetka oktobra padla za skoraj tretjino, s 136 na 93 dolarje za sod, saj se je izvoz iz Zaliva okrepil hitreje od povpraševanja. A dizel, gorivo, ki za slovensko gospodarstvo šteje najbolj, ostaja redek in drag, še vedno 77 odstotkov nad ravnjo pred vojno, kaže novo poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA).

Po podatkih IEA se je svetovna ponudba nafte oktobra povečala za 2,3 milijona sodov na dan na 105,4 milijona sodov, od avgusta pa za izjemnih 5,3 milijona sodov dnevno. Zaloge so se oktobra prvič po juniju povečale, trg pa naj bi se v zadnjem četrtletju vrnil v presežek. Cena severnomorske nafte je s 136 dolarjev 8. oktobra padla na okoli 93 dolarjev, kar je sicer še vedno 22 dolarjev več kot pred izbruhom vojne.

Medtem ko je surova nafta močno pocenela, so cene dizla v Evropi v istem obdobju padle le za 11 odstotkov in pri okoli 180 dolarjih za sod ostajajo 77 odstotkov nad ravnjo pred vojno. Razlog je v preskrbi: napadi na rusko energetsko infrastrukturo še naprej dušijo izvoz ruskega dizla na svetovne trge, k temu pa se prištevajo izpadi z Bližnjega vzhoda. IEA zato napoveduje pospešeno sproščanje svojih zalog dizla v prihodnjih mesecih, da bi premostila vrzel, dokler se rafinerijska proizvodnja ne obnovi.

Prav ta delitev, poceni nafta in drag dizel, pojasnjuje, zakaj Slovenci pri točenju še vedno ne čutijo olajšanja v polni meri. Slovenija je povsem odvisna od uvoza, dizel pa poganja tovorni promet, kmetijstvo, gradbeništvo in del industrije.

Vir: IEA

Zakaj to čutimo pri nas?

Cene goriv so pri nas regulirane in vezane na gibanje naftnih derivatov na svetovnem trgu. Od 10. novembra najvišja dovoljena cena dizla na servisih zunaj avtocest znaša 1,848 evra za liter, bencina 1,506 evra in kurilnega olja 1,471 evra, trošarina za dizel pa je določena pri 0,33 evra na liter. Po oceni ministrstva bi cena dizla brez regulacije znašala okoli 2,229 evra za liter, torej bistveno več od regulirane ravni.

Manevrskega prostora je vse manj. Trošarina za dizel je že na najnižji ravni, ki jo dovoljuje evropska direktiva, Slovenija pa je konec julija Evropsko komisijo zaprosila za začasno znižanje trošarin pod evropski minimum, kar je v začetku novembra dokončno potrdil Svet EU. Dokler bo dizel na svetovnem trgu ostal tako napet, bo breme padalo na državni proračun prek nižjih trošarin, ne pa na voznike.

IEA pričakuje, da bo svetovno povpraševanje po nafti prihodnje leto spet zraslo, in sicer za dva milijona sodov na dan, a predvsem na račun surovin za petrokemijo. Povpraševanje po pogonskih gorivih naj bi zavirale visoke cene, elektrifikacija voznega parka in večja učinkovitost vozil. Glavno tveganje za okrevanje ostajajo napadi na ladijski promet, od katerega je odvisna preskrba. Za slovenske potrošnike to pomeni, da se bo cena pri črpalki umirjala postopoma in da bo dizel verjetno zadnji, ki se bo pocenil.