Gorivo je prispevalo skoraj polovico slovenske 3,8-odstotne inflacije, v Italiji pa elektrika

foto Chris Yunker, CC BY-SA 2.0, via Wikimedia Commons

Eurostat je danes objavil končne podatke, po katerih je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka, skoraj polovico pa so k njej prispevala pogonska goriva. Gorivo se je v letu dni podražilo za 27,7 odstotka in je po približnem izračunu Lider.si k inflaciji prispevalo 1,85 odstotne točke, elektrika in plin, ki sta se podražila za 7,1 odstotka, pa 0,35 odstotne točke. Lider.si je pri izračunu pomnožil Eurostatove uteži v potrošniški košarici za leto 2026 z letnimi stopnjami rasti cen, vsota prispevkov vseh skupin pa znaša 3,87 odstotne točke in od uradne inflacije odstopa za manj kot desetinko odstotne točke.

Kaj je prispevalo k slovenski inflaciji, oktober 2026
SkupinaLetna rast (%)Utež (%)Prispevek (o. t.)
Pogonska goriva27,76,71,85
Elektrika in plin7,14,90,35
Storitve3,936,11,41
Hrana, alkohol in tobak1,923,10,44
Neenergetsko industrijsko blago-0,629,2-0,18
Skupaj po izračunu100,03,87
Uradna inflacija3,8
Lider.si | Vir: Eurostat, uteži in letne stopnje harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin; prispevek je izračun Lider.si iz nezaokroženih uteži (utež krat letna rast)

Gorivo ima v slovenski potrošniški košarici utež 6,7 odstotka, v košarici evrskega območja 4,0 odstotka. Večjo utež ima med 21 članicami evrskega območja le Luksemburg z 8,6 odstotka. V Avstriji se je gorivo podražilo za 37,1 odstotka in ima utež 3,1 odstotka, na Hrvaškem pa se je podražilo za 33,8 odstotka in ima utež 5,0 odstotka.

Inflacija v evrskem območju je oktobra dosegla 4,0 odstotka, energija pa je po podatkih Eurostata k njej prispevala 1,89 odstotne točke. Med članicami Evropske unije se je inflacija najbolj zvišala v Italiji, s 4,2 na 5,6 odstotka. Elektrika in plin sta bila tam za 35,1 odstotka dražja kot pred letom in sta po izračunu Lider.si prispevala 2,18 odstotne točke. Belgija je imela ob 33,5-odstotni podražitvi elektrike in plina 5,2-odstotno inflacijo. V Nemčiji sta se elektrika in plin pocenila za 3,3 odstotka, inflacija pa se je znižala s 3,3 na 2,9 odstotka.

Gorivo v potrošniški košarici, oktober 2026
DržavaPodražitev goriva (%)Utež goriva (%)Prispevek (o. t.)
Luksemburg39,08,63,34
Slovenija27,76,71,85
Hrvaška33,85,01,67
Italija27,54,71,30
Evrsko območje32,54,01,31
Nemčija30,23,81,13
Avstrija37,13,11,15
Madžarska11,35,80,66
Lider.si | Vir: Eurostat; prispevek je izračun Lider.si iz nezaokroženih uteži; Madžarska ni članica evrskega območja

Brez energije, hrane, alkohola in tobaka je bila slovenska inflacija 1,9-odstotna, kar je manj od dvoodstotnega cilja Evropske centralne banke (ECB) za skupno inflacijo. Tako izračunana osnovna inflacija je bila v evrskem območju 2,6-odstotna, nižjo od slovenske pa sta imeli le Estonija in Finska s po 1,4 odstotka. Na Hrvaškem so se storitve podražile za 6,3 odstotka, osnovna inflacija pa je bila 3,2-odstotna. V Srbiji je bila po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki ga Eurostat objavlja tudi za države kandidatke, osnovna inflacija 4,7-odstotna, skupna pa 4,5-odstotna. Narodna banka Srbije je prejšnji teden ključno obrestno mero dvignila s 5,75 na 6 odstotkov.

Storitve so se v Sloveniji podražile za 3,9 odstotka, v evrskem območju za 3,3 odstotka. Storitve, povezane s stanovanjem, so bile dražje za 8,8 odstotka, neenergetsko industrijsko blago pa je bilo za 0,6 odstotka cenejše kot pred letom. Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je konec oktobra v intervjuju za Radio Slovenija dejal: “Kaže se trend, da se znajo učinki prek cen energentov in hrane preliti širše v ekonomijo, tega se zavedamo.”

Skupna in osnovna inflacija ter elektrika in plin, oktober 2026
DržavaSkupna (%)Osnovna (%)Elektrika in plin (%)
Italija5,62,335,1
Belgija5,22,733,5
Hrvaška4,43,29,6
Evrsko območje4,02,611,6
Slovenija3,81,97,1
Avstrija3,52,92,8
Nemčija2,92,3-3,3
Madžarska2,43,62,4
Lider.si | Vir: Eurostat, harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin; osnovna inflacija brez energije, hrane, alkohola in tobaka; letna rast

ECB je obrestne mere letos dvignila junija in septembra, depozitna obrestna mera pa znaša 2,5 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci 29. oktobra dejala, da je smer za vse člane Sveta ECB jasna, razen če pride do večjega preobrata. Dolenc je v istem intervjuju povedal: “Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december trenutek za spremembe, ki so bile odložene za eno sejo.” Prvo oceno novembrske inflacije bo Eurostat objavil 1. decembra, ECB pa bo o obrestnih merah odločala 17. decembra.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim