Eurostat je danes objavil končne podatke, po katerih je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka, skoraj polovico pa so k njej prispevala pogonska goriva. Gorivo se je v letu dni podražilo za 27,7 odstotka in je po približnem izračunu Lider.si k inflaciji prispevalo 1,85 odstotne točke, elektrika in plin, ki sta se podražila za 7,1 odstotka, pa 0,35 odstotne točke. Lider.si je pri izračunu pomnožil Eurostatove uteži v potrošniški košarici za leto 2026 z letnimi stopnjami rasti cen, vsota prispevkov vseh skupin pa znaša 3,87 odstotne točke in od uradne inflacije odstopa za manj kot desetinko odstotne točke.
| Kaj je prispevalo k slovenski inflaciji, oktober 2026 | |||
| Skupina | Letna rast (%) | Utež (%) | Prispevek (o. t.) |
| Pogonska goriva | 27,7 | 6,7 | 1,85 |
| Elektrika in plin | 7,1 | 4,9 | 0,35 |
| Storitve | 3,9 | 36,1 | 1,41 |
| Hrana, alkohol in tobak | 1,9 | 23,1 | 0,44 |
| Neenergetsko industrijsko blago | -0,6 | 29,2 | -0,18 |
| Skupaj po izračunu | 100,0 | 3,87 | |
| Uradna inflacija | 3,8 | ||
| Lider.si | Vir: Eurostat, uteži in letne stopnje harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin; prispevek je izračun Lider.si iz nezaokroženih uteži (utež krat letna rast) | |||
Gorivo ima v slovenski potrošniški košarici utež 6,7 odstotka, v košarici evrskega območja 4,0 odstotka. Večjo utež ima med 21 članicami evrskega območja le Luksemburg z 8,6 odstotka. V Avstriji se je gorivo podražilo za 37,1 odstotka in ima utež 3,1 odstotka, na Hrvaškem pa se je podražilo za 33,8 odstotka in ima utež 5,0 odstotka.
Inflacija v evrskem območju je oktobra dosegla 4,0 odstotka, energija pa je po podatkih Eurostata k njej prispevala 1,89 odstotne točke. Med članicami Evropske unije se je inflacija najbolj zvišala v Italiji, s 4,2 na 5,6 odstotka. Elektrika in plin sta bila tam za 35,1 odstotka dražja kot pred letom in sta po izračunu Lider.si prispevala 2,18 odstotne točke. Belgija je imela ob 33,5-odstotni podražitvi elektrike in plina 5,2-odstotno inflacijo. V Nemčiji sta se elektrika in plin pocenila za 3,3 odstotka, inflacija pa se je znižala s 3,3 na 2,9 odstotka.
| Gorivo v potrošniški košarici, oktober 2026 | |||
| Država | Podražitev goriva (%) | Utež goriva (%) | Prispevek (o. t.) |
| Luksemburg | 39,0 | 8,6 | 3,34 |
| Slovenija | 27,7 | 6,7 | 1,85 |
| Hrvaška | 33,8 | 5,0 | 1,67 |
| Italija | 27,5 | 4,7 | 1,30 |
| Evrsko območje | 32,5 | 4,0 | 1,31 |
| Nemčija | 30,2 | 3,8 | 1,13 |
| Avstrija | 37,1 | 3,1 | 1,15 |
| Madžarska | 11,3 | 5,8 | 0,66 |
| Lider.si | Vir: Eurostat; prispevek je izračun Lider.si iz nezaokroženih uteži; Madžarska ni članica evrskega območja | |||
Brez energije, hrane, alkohola in tobaka je bila slovenska inflacija 1,9-odstotna, kar je manj od dvoodstotnega cilja Evropske centralne banke (ECB) za skupno inflacijo. Tako izračunana osnovna inflacija je bila v evrskem območju 2,6-odstotna, nižjo od slovenske pa sta imeli le Estonija in Finska s po 1,4 odstotka. Na Hrvaškem so se storitve podražile za 6,3 odstotka, osnovna inflacija pa je bila 3,2-odstotna. V Srbiji je bila po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki ga Eurostat objavlja tudi za države kandidatke, osnovna inflacija 4,7-odstotna, skupna pa 4,5-odstotna. Narodna banka Srbije je prejšnji teden ključno obrestno mero dvignila s 5,75 na 6 odstotkov.
Storitve so se v Sloveniji podražile za 3,9 odstotka, v evrskem območju za 3,3 odstotka. Storitve, povezane s stanovanjem, so bile dražje za 8,8 odstotka, neenergetsko industrijsko blago pa je bilo za 0,6 odstotka cenejše kot pred letom. Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je konec oktobra v intervjuju za Radio Slovenija dejal: “Kaže se trend, da se znajo učinki prek cen energentov in hrane preliti širše v ekonomijo, tega se zavedamo.”
| Skupna in osnovna inflacija ter elektrika in plin, oktober 2026 | |||
| Država | Skupna (%) | Osnovna (%) | Elektrika in plin (%) |
| Italija | 5,6 | 2,3 | 35,1 |
| Belgija | 5,2 | 2,7 | 33,5 |
| Hrvaška | 4,4 | 3,2 | 9,6 |
| Evrsko območje | 4,0 | 2,6 | 11,6 |
| Slovenija | 3,8 | 1,9 | 7,1 |
| Avstrija | 3,5 | 2,9 | 2,8 |
| Nemčija | 2,9 | 2,3 | -3,3 |
| Madžarska | 2,4 | 3,6 | 2,4 |
| Lider.si | Vir: Eurostat, harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin; osnovna inflacija brez energije, hrane, alkohola in tobaka; letna rast | |||
ECB je obrestne mere letos dvignila junija in septembra, depozitna obrestna mera pa znaša 2,5 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci 29. oktobra dejala, da je smer za vse člane Sveta ECB jasna, razen če pride do večjega preobrata. Dolenc je v istem intervjuju povedal: “Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december trenutek za spremembe, ki so bile odložene za eno sejo.” Prvo oceno novembrske inflacije bo Eurostat objavil 1. decembra, ECB pa bo o obrestnih merah odločala 17. decembra.













