Britanski Star Energy Group je prek londonske borze objavil, da prodaja svojo hrvaško hčerinsko družbo IGeoPen skupini ENNA Geo, ki deluje v okviru poslovnega sistema Energia Naturalis hrvaškega podjetnika Pavla Vujnovca. Transakcija vključuje tri raziskovalne koncesije za geotermalne vire na lokacijah Ernestinovo, Sječe in Pčelić v vzhodni Hrvaški, skupna vrednost posla pa lahko doseže tri milijone evrov.
Začetno plačilo znaša 1,5 milijona evrov, dodatnih 500.000 evrov na koncesijo pa bo zapadlo v plačilo šele, ko bodo na posameznih lokacijah zgrajene geotermalne elektrarne in bodo te začele komercialno obratovati. Star Energy, ki je na londonski borzi AIM uvrščen pod oznako STAR, ima 71-odstotni delež v matični družbi A14 Energy Limited, preostalih 29 odstotkov pa pripada singapurskemu partnerju Peninsula International PTE Ltd. Zaključek posla je predviden v drugi polovici leta 2026.
IGeoPen se nahaja v zgodnji fazi razvoja projektov, finančni rezultati to potrjujejo. V letu 2024 je družba izkazala izgubo pred obdavčitvijo v višini 3,2 milijona evrov, neto obveznosti pa so znašale 5,5 milijona evrov. Za leto 2025 je predvidena dodatna naložbena izguba v višini 1,6 milijona evrov.
Razlog za umik je jasen. Iz Star Energy Group so sporočili, da je odločitev za prodajo povezana z zamudo pri sprejemu spodbujnih odkupnih cen za geotermalne projekte s strani hrvaške vlade. Prodaja bo po navedbah družbe omogočila preusmeritev pozornosti na ključne projekte v Združenem kraljestvu, sprostitev približno 5,2 milijona evrov vezanih sredstev ter zmanjšanje prihodnjih kapitalskih obveznosti, povezanih s hrvaškimi koncesijami.
Star Energy je na hrvaški trg vstopil avgusta 2023 s prevzemom 51-odstotnega deleža v A14 Energy, ki je prek IGeoPena že imel raziskovalno koncesijo za geotermalne vode na lokaciji Ernestinovo. Oktobra istega leta je IGeoPen na razpisu hrvaške Agencije za ugljikovodike pridobil še dve dodatni koncesiji za lokaciji Sječe in Pčelić. Na ta razpis je prispelo 16 ponudb od 11 različnih ponudnikov za pet od šestih ponujenih raziskovalnih območij.
S prevzemom IGeoPena ENNA Geo dodatno krepi svoj položaj vodilnega zasebnega vlagatelja v geotermalno energijo na Hrvaškem. Družba že razvija dva obsežna geotermalna projekta. Na lokaciji Slatina 2 pri Čađavici gradi geotermalnu elektrarno Zagocha z načrtovano močjo 20 megavatov in predvideno vrednostjo naložbe nad 140 milijoni evrov. Vrtino so dokončali marca 2025, na globini 4.582 metrov pa so odkrili geotermalno vodo s temperaturo do 211 stopinj Celzija na dnu vrtine. V Babini Gredi ENNA načrtuje geotermalnu elektrarno z instalirano močjo 15 megavatov, vrednost te naložbe pa je ocenjena na 120 milijonov evrov. Vrtalna dela na tej lokaciji so se začela avgusta 2025.
Oba projekta, tako Zagocho kot Babino Gredo, je ENNA prevzela od hrvaškega podjetnika Dragana Jurilja, enega od pionirjev geotermalnega razvoja na Hrvaškem, ki je zgradil prvo hrvaško geotermalno elektrarno Velika 1 pri Bjelovaru.
Problem, ki je pregnal Star Energy, pesti vse investitorje v geotermalne projekte na Hrvaškem. Hrvaški operator trga z energijo (HROTE) od leta 2021 ni razpisal natečaja za dodelitev tržne premije za geotermalne elektrarne. Brez zagotovljenega odkupa električne energije projekti niso financijsko izvedljivi, saj banke niso pripravljene financirati tako kapitalsko zahtevnih naložb v fazi raziskovanja. Sama ENNA Geo je večkrat javno pozvala HROTE k razpisu, direktorica Ivana Meašić pa je opozorila, da je za nadaljevanje razvoja projektov ta korak nujen.
Hrvaška sicer razpolaga z izjemnim geotermalnim potencialom, zlasti v Panonskem bazenu, a do danes nima niti ene delujoče geotermalne elektrarne. Velika 1, edina tovrstna elektrarna v državi, je po letih pravnih sporov januarja 2026 vrnjena zakonitemu lastniku, a je za njeno ponovno zagnanje potrebno še večmilijonsko vlaganje. Ocenjeni potencial hrvaškega geotermalnega sektorja znaša do 1.000 megavatov instalirane moči, predvidena kvota za spodbude pa je omejena na zgolj 20 megavatov.
Za ENNO Geo prevzem treh novih koncesij pomeni, da bo na Hrvaškem vzporedno razvijala pet geotermalnih lokacij. Če se bodo regulatorne ovire odpravile, bi skupna instalirana moč njenih projektov lahko presegla 50 megavatov, s tem pa bi ENNA postala daleč največji zasebni proizvajalec geotermalne električne energije v regiji.
