Podatkovni centri v Evropski uniji porabijo okoli 70 teravatnih ur elektrike na leto, Evropska komisija pa v prenovljenem osnutku pravil o njihovi trajnosti popušča ameriškim tehnološkim velikanom in dopušča nakup certifikatov za čisto energijo iz katere koli članice Unije. Po pisanju Financial Timesa novi osnutek umika zahtevo iz marčevskega predloga, da morajo certifikati izvirati iz obnovljivih projektov, mlajših od desetih let, in z območja samega centra. Center v Nemčiji bi svojo porabo lahko pokril s sončno energijo iz Španije, o osnutku pa naj bi predstavniki držav članic razpravljali ta teden.
Komisija je marca predstavila osnutek uredbe z ocenjevalno lestvico od A do G, ki podatkovne centre razvršča po energetski in vodni učinkovitosti. Prvotno besedilo je zahtevalo, da centri emisije poravnajo s certifikati iz obnovljivih virov, ki proizvajajo energijo približno v istem času in na istem območju kot center. Javno posvetovanje se je izteklo 23. aprila, uredbo pa naj bi Komisija sprejela v tretjem četrtletju letos.
Proti strogim zahtevam so nastopili Amazon Web Services, Microsoft in združenje European Data Centre Association z opozorilom, da bi zvišale stroške poslovanja in Evropo naredile manj privlačno za nove naložbe. V Komisiji preučujejo tudi priznavanje certifikatov za jedrsko energijo, od česar bi imele koristi predvsem države z velikim deležem jedrske proizvodnje, na primer Francija. Komisija želi zmogljivosti evropskih podatkovnih centrov do leta 2035 potrojiti in tako zmanjšati zaostanek za Združenimi državami Amerike pri umetni inteligenci.
Kritiki opozarjajo, da certifikati iz oddaljenih elektrarn ne spodbujajo gradnje novih zelenih virov ob samih centrih. Killian Daly iz organizacije EnergyTag je za Financial Times dejal, da bodo centri brez novih lokalnih obnovljivih virov, usklajenih s porabo v realnem času, povečali povpraševanje po uvoženem zemeljskem plinu, to pa bo dvignilo cene elektrike in oslabilo energetsko varnost Unije. Fizično breme za omrežje ostane v državi, kjer center stoji, certifikat pa lahko izvira iz druge.
Po oceni Mednarodne agencije za energijo so podatkovni centri lani po svetu porabili približno 415 teravatnih ur elektrike ali okoli 1,5 odstotka svetovne porabe, do leta 2030 pa naj bi se poraba podvojila na približno 945 teravatnih ur. V Evropski uniji naj bi z današnjih 70 teravatnih ur narasla na 115.
Slovenija je neto uvoznica elektrike in vsako leto pripelje za okoli 2,5 teravatne ure, njena elektrointenzivna industrija pa bo med letoma 2026 in 2028 prejemala 30 milijonov evrov letne državne pomoči za stroške elektrike. Certifikati iz drugih držav ne razširijo prenosnih zmogljivosti tam, kjer centri dejansko črpajo elektriko. Po oceni Mednarodne agencije za energijo je okoli petina načrtovanih podatkovnih centrov po svetu izpostavljena tveganju zamud zaradi čakalnih vrst za priklop na omrežje.
