Na zasedanju Sveta za konkurenčnost v Bruslju so ministri EU razpravljali o pospeševanju industrije, enotnem evropskem pravnem okviru za podjetja in prihodnosti kemične industrije. Slovenija je v razpravah podprla cilje, a opozorila na konkretne sistemske pomanjkljivosti.
Glavni predmet razprave prvega dne je bil Akt o pospeševanju industrije, ki predvideva ukrepe za okrepitev povpraševanja po nizkoogljičnih in v EU proizvedenih industrijskih izdelkih ter pospešitev izdaje dovoljenj za strateške naložbe. Namen je ohraniti in razširiti industrijsko proizvodnjo v EU ob zmanjševanju administrativnih bremen.
Slovenija je načeloma podprla cilje predloga, a z jasnim opozorilom, da ključni nerešen izziv ostajajo visoke cene energije, česar predlog ne naslavlja. To ni nova kritika. GZS je maja 2026 v anketi med 460 podjetji ugotovila, da so stroški dela in energije v kombinaciji sprožili strukturni šok brez primerjave v zadnjem desetletju. Bruselj predlaga ukrepe za industrijo, ne da bi naslovil stroškovno osnovo, ki jo ta industrija nosi.
Slovenija je opozorila tudi na tveganje povečanih upravnih bremen pri javnem naročanju in shemah podpore, zlasti pri preverjanju porekla in lastništva ponudnikov iz tretjih držav. Poudarila je, da morajo biti ukrepi sorazmerni, tehnološko nevtralni in enostavni za izvajanje, sicer obstaja tveganje omejene konkurence, višjih cen in neuspešnih postopkov.
Druga osrednja razprava je bila posvečena predlogu Uredbe o 28. režimu, znaem kot EU Inc. Gre za predlog enotnega evropskega pravnega okvira za ustanavljanje in delovanje gospodarskih družb, ki bi podjetjem omogočil delovanje po enih pravilih v vseh državah članicah, ne glede na to, kje so registrirana.
Za zagonska in hitro rastoča podjetja bi to pomenilo konkretno spremembo: namesto prilagajanja lokalnim pravnim zahtevam v vsaki državi, kjer želi poslovati, bi podjetje delovalo v enotnem evropskem okviru z lažjim dostopom do kapitala in hitrejšo širitev čez mejo. Slovenija je podprla prizadevanja za zmanjšanje administrativnih ovir in krepitev poenotene oblike gospodarske družbe. V razpravi je bila zaznana splošna močna podpora predlogu in intenzivnemu nadaljevanju pogajanj.
Predlog EU Inc. je eden redkih konkretnih korakov k dejanski poenotitvi pogojev za podjetništvo v EU, ki presega zgolj deklarativne zaveze o enotnem trgu.
Na delovnem kosilu so ministri razpravljali o izzivih evropske kemične industrije. Visoki stroški energije in surovin, šibkejša globalna konkurenčnost, nelojalna svetovna konkurenca, zmanjšano povpraševanje in regulativna bremena skupaj povzročajo deindustrializacijo in izgubo delovnih mest v tem sektorju.
Kemična industrija je za Slovenijo strateško pomembna. Podjetja, kot so Krka, Lek in drugi iz farmacevtsko-kemičnega sektorja, sodijo med največje izvoznike. Razprava na ravni EU o deindustrializaciji kemičnega sektorja ni abstraktna, ampak se neposredno dotika slovenskega izvoznega modela.
Uvozne cene koksa in naftnih derivatov so bile aprila 2026 za 34,9 odstotka višje kot leto prej, energenti pa za 19,4 odstotka. Ko Bruselj razpravlja o deindustrializaciji kemične industrije, govori o podjetjih, ki te stroške nosijo vsak dan.
