Uvozna draginja v Slovenijo tokrat ne prihaja iz Azije, temveč iz Evrope. Uvozne cene so bile julija medletno višje za 8 odstotkov, a se za tem povprečjem skriva precejšen razkorak. Cene izdelkov, uvoženih iz držav evrskega območja, so poskočile za 14,7 odstotka, medtem ko so se cene blaga iz držav zunaj evrskega območja celo znižale, in sicer za 0,3 odstotka, kažejo podatki statističnega urada.
Glavni pritisk na cene torej ne prihaja s Kitajske ali drugih azijskih trgov, kjer je uvoz v povprečju ostal cenejši, temveč iz evropskega prostora. Razlog je predvsem energija, saj so bili uvoženi energenti v enem letu dražji kar za tretjino (33 odstotkov). Znotraj tega izstopa proizvodnja koksa in naftnih derivatov, kjer so uvozne cene poskočile za skoraj polovico, in sicer za 47,9 odstotka.
Poleg energentov so se občutno podražile tudi uvožene surovine, ki so bile medletno dražje za 17,7 odstotka. Nasprotno so cene izdelkov za široko porabo, torej blaga za vsakdanje potrebe, celo padle za 2,7 odstotka. Slika je tako precej jasna: kar Slovenija uvaža za proizvodnjo in energijo, se draži, blago, namenjeno končni porabi, pa ostaja stabilno ali celo cenejše.
Zanimivo gibanje se kaže pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Te cene so bile julija na mesečni ravni višje kar za 9,3 odstotka, a so bile medletno še vedno za 4,5 odstotka nižje kot pred letom dni. Kratkoročno se torej energija spet draži, na letni ravni pa ostaja pod lansko ravnjo.
Vztrajna rast uvoznih cen tako nakazuje, da cenovni pritiski za zdaj ne popuščajo, čeprav prihajajo iz nekoliko drugačne smeri, kot bi pričakovali.
